Gospodarstvo

Ali »bogati« plačujejo svoj pošteni delež?

Vsakič, ko govorimo o davkih, se pojavi isto vprašanje: ali bogati plačujejo dovolj? Uradni podatki FURS in SURS kažejo, da peščica z najvišjimi dohodki nosi velik del dohodnine, nesorazmerno večji od svojega deleža v dohodkih.

. . .
  • 7,6 % zavezancev v treh najvišjih dohodninskih razredih je leta 2024 zaslužilo 23 % vseh dohodkov, plačalo pa 46 % vse dohodnine.
  • 1,3 % zavezancev v dveh najvišjih davčnih razredih je zaslužilo 7 % dohodkov in plačalo 19 % dohodnine.
  • Med 10 % najbolje plačanih zaposlenih pridete z bruto plačo okoli 4.100 € na mesec. Marsikje v Evropi je to še vedno krepko pod povprečno plačo.

Vprašanje ima dva dela: kdo je bogat in kaj je pošteno.


Kdo je bogat?

Večina ljudi meni, da je bogat vsak, ki spada med 10 % najbolje plačanih. Podatki SURS o porazdelitvi plač za oktober 2025 kažejo, da je za to dovolj bruto plača okoli 4.130 €. Neto je to približno 2.500 €.

Zgornji odstotek je odličen dohodek. A večina ljudi do njega pride šele po dolgih letih dela, dolgem šolanju ali s tveganjem v lastnem podjetju. Ljudi z res izjemnimi plačami je malo: nad 15.000 € bruto na mesec jih je manj kot 1.000.

Meje hitro rastejo. Med letoma 2023 in 2025 se je meja za zgornjih 10 % dvignila s 3.580 € na 4.130 €, za zgornji odstotek pa s 7.130 € na 8.130 €. Ob podobni rasti (kot je bila med 2023 in 2025) ocenjujemo, da bo oktobra 2026 meja za zgornjih 10 % pri okoli 4.400 €, za zgornji odstotek pa pri okoli 8.700 €.

Kaj je pošteno?

Ali bi se zdelo pošteno, da skupina, ki zasluži 10 % vseh dohodkov, plača 10 % dohodnine? Podatki FURS za leto 2024 kažejo, da ni tako.


V prvem razredu niso le slabo plačani delavci. Med 1,56 milijona zavezancev so tudi upokojenci, dijaki, študenti in ljudje z delnimi dohodki. Zato podatek, da je 57 % zavezancev v prvem razredu, ne pomeni, da ima 57 % zaposlenih nizko plačo. 1. davčni razred po naši oceni predstavljajo upokojenci (približno 43-48 %), 11 % dijaki in študenti, 20–25 % redno zaposleni z nizko bruto plačo, ostalo pa so osebe z delnimi, mešanimi ali drugimi nizkimi dohodki.

Vir: FURS, Osnovni statistični podatki iz odločb o odmeri dohodnine za leto 2024 (preglednica 13); deleži: lasten izračun.

V treh najvišjih razredih je 7,6 % zavezancev. Zaslužili so 23 % vseh dohodkov, plačali pa 46 % dohodnine, dvakrat več od svojega deleža v dohodkih. V petem razredu je okoli 7.500 ljudi. Skupaj so plačali 322 milijonov evrov dohodnine, več kot 894.000 zavezancev v prvem razredu (227 milijonov).

Razlika se vidi tudi v obremenitvi posameznika. Zavezanec v prvem razredu je državi v povprečju oddal 2,3 % svojega dohodka (254 € na leto), zavezanec v petem razredu pa 28,2 % (43.152 € na leto). To je samo dohodnina, brez prispevkov.

Analiza ne zajema celotne slike. Podatki SURS o plačah zajemajo le zaposlene, ne pa samozaposlenih, lastnikov d.o.o., ki se izplačujejo prek dobička, ali ljudi z dohodki iz kapitala. Dividende, obresti in dobički od kapitala so obdavčeni po enotni stopnji 25 % in niso del progresivne lestvice. Zato je tudi del dohodkov iz FURS-ove preglednice obdavčen drugače, kot kažejo razredi.


Kaj pa prispevki?

Pogost ugovor je, da prispevki za socialno varnost bolj obremenijo nižje plače. Prispevki so v osnovi zavarovanje, iz katerega dobimo pokojnino, nadomestila in zdravstvene storitve. V Sloveniji se plačujejo od celotne plače brez zgornje meje, pravice iz teh zavarovanj pa so omejene.

Pokojnina ima zgornjo mejo. Najvišja pokojninska osnova od 1. 3. 2026 znaša 5.159,12 € mesečno (1,9-kratnik povprečne plače), najvišja starostna pokojnina pa 3.276,04 €. Kdor zasluži več, plačuje pokojninske prispevke (24,35 %) tudi od dela plače nad to mejo, pokojnine pa s tem ne poveča. Pri bruto plači 8.000 € to pomeni okoli 690 € pokojninskih prispevkov mesečno brez vpliva na pokojnino.

Nadomestilo za brezposelnost znaša od leta 2026 največ 1.926,44 € bruto (130 % minimalne plače). Zaposleni s plačo 8.000 € plačuje prispevek od celotne plače, ob izgubi službe pa dobi enako nadomestilo kot nekdo s plačo okoli 2.500 €.

Starševsko nadomestilo je omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače.

Nadomestilo za bolniško odsotnost je omejeno na 2,5-kratnik povprečne place. Več o pravilih in izračunu na: https://mojizracun.si/vodic-bolniska

Kdor ima visoko plačo, zato vplača bistveno več, kot mu prinese v pravicah, in z razliko sofinancira pravice drugih. Prispevki nad mejo pravic zato delujejo kot dodaten davek. Večina članic EU to rešuje s kapico: prispevki se plačujejo do iste meje, do katere se izračunavajo pravice (npr. Nemčija, Avstrija, Češka, Poljska in Hrvaška pri pokojninskih prispevkih). Slovenija ima zgornjo mejo pravic, nima pa zgornje meje plačevanja prispevkov. O tem smo pisali v člankih o razvojni kapici:


Kako visoki so davki danes?

Dohodninska lestvica za leto 2026 ima pet razredov s stopnjami obdavčitve 16, 26, 33, 39 in 50 %. Najvišja stopnja velja za letno davčno osnovo nad 82.346 €. Ko prištejemo prispevke, država od vsakega dodatno zasluženega evra v najvišjem razredu vzame precej več kot polovico (67 %).

Obremenjena je tudi povprečna plača. Davčni primež je v Sloveniji leta 2024 znašal 44,6 % stroška dela, kar je nad evropskim povprečjem.

Ali je stopnja obdavčitve and sploh 50 % poštena? In če je, ali sploh obstaja stopnja, ki bi bila previsoka?


Pogled Razvojnika

Ne zbiramo pomoči za zgornjih deset odstotkov in ne zanemarjamo izzivov ljudi z nizkimi dohodki. A trditev, da »bogati« ne plačujejo svojega deleža, s podatki ne zdrži: majhna skupina plačuje dvakrat večji delež dohodnine, kot ga ima v dohodkih.

Preveč obdavčeni visoki dohodki imajo ceno. Kot smo pokazali v članku »Slovenija izgublja možgane – in skupaj z njimi milijone iz javnih blagajn«, ob odhodu teh ljudi država ne dobi manj, temveč nič. Ko upadejo naložbe, podjetništvo in nova delovna mesta, najbolj trpijo tisti z nižjimi dohodki.

Ključno vprašanje je kako zadržati in privabiti ljudi, ki financirajo velik del javnih storitev.


Kako smo izračunali

  • Plačni pragi: kumulativna vsota deležev zaposlenih po plačnih razredih SURS (širina razreda 50 €), oktober 2025. Natančnost je približno ±25 €, pri 0,1 % manjša.
  • Število ljudi: delež × 839.000 zaposlenih (SURS, oktober 2025). Samozaposleni niso zajeti.
  • Ocena za 2026: povprečna letna rast praga v letih 2023–2025 (10 %: +7,4 %, 1 %: +6,8 %).
  • Deleži po razredih: lasten izračun iz preglednice FURS. Razredi so določeni po neto davčni osnovi, ne po bruto plači.
  • Omejitve: analiza ne zajema samozaposlenih (tudi normirancev), lastnikov d.o.o., ki se izplačujejo prek dividend, in dohodkov iz kapitala, ki so obdavčeni cedularno (25 %). Nadomestilo za brezposelnost po ZUTD od 1. 1. 2026 znaša najmanj 1.037,32 € in največ 1.926,44 € bruto mesečno (70 % oziroma 130 % minimalne plače 1.481,88 €).
  • Zgornja meja pokojnine: najvišja pokojninska osnova od 1. 3. 2026 znaša 5.159,12 € mesečno (4× najnižja pokojninska osnova 1.289,78 €). Najvišja starostna pokojnina pri odmernem odstotku 63,5 % znaša 3.276,04 €. Prispevki se v Sloveniji plačujejo od celotne plače brez zgornje meje, pokojnina pa je omejena. Prispevki od dela plače nad ~5.159 € mesečno (≈1,9-kratnik povprečne plače 2.708,63 €) zato ne povečajo pokojnine.

Viri

• FURS: Osnovni statistični podatki iz odločb o odmeri dohodnine za leto 2024, preglednica 13.
• SURS: Porazdelitev mesečne bruto plače po plačnih razredih, tabela 0782584S (oktober 2023–2025).
• SURS: Delovno aktivno prebivalstvo, oktober 2025.
• Dohodninska lestvica 2026, Uradni list RS, št. 104/25 (racunovodstvo.net).
• 24ur: Kako obremenjene so slovenske plače? (davčni primež 2024).
• ZSSS: Od novega leta višja nadomestila za brezposelnost (ZUTD, 2026). 



VIR: https://www.razvojnik.si/

. . .

Editor

Avtor pri si24.news