Zdravstvo

Prve slovenske smernice za zdravljenje luskavice: v ospredju pravočasna in celostna obravnava bolnikov

Luskavica je kronična imunsko pogojena vnetna bolezen, ki prizadene od dva do tri odstotke prebivalstva. Čeprav se najpogosteje kaže s kožnimi spremembami, lahko vpliva na celoten organizem in pomembno zaznamuje kakovost življenja bolnikov. Na novinarski konferenci z naslovom »Luskavica, več kot bolezen kože« so predstavniki Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije ter zdravniki specialisti spregovorili o prvih slovenskih kliničnih smernicah za zdravljenje zmerne do hude luskavice, napredku pr

. . .

/
Ljubljana, 12. november 2026 

Luskavica je kronična imunsko pogojena vnetna bolezen, ki prizadene od dva do tri odstotke prebivalstva. Čeprav se najpogosteje kaže s kožnimi spremembami, lahko vpliva na celoten organizem in pomembno zaznamuje kakovost življenja bolnikov. Na novinarski konferenci z naslovom »Luskavica, več kot bolezen kože« so predstavniki Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije ter zdravniki specialisti spregovorili o prvih slovenskih kliničnih smernicah za zdravljenje zmerne do hude luskavice, napredku pri zdravljenju, pomenu zgodnje in celostne obravnave ter izzivih, s katerimi se bolniki soočajo v vsakdanjem življenju. 

Novinarska konferenca
»Nastane zaradi genetske nagnjenosti, vendar ta sama po sebi še ni dovolj za razvoj bolezni. Pomembno vlogo imajo tudi sprožilni dejavniki iz okolja, kot so okužbe, hude stresne situacije in sončne opekline. Ti lahko privedejo do prvega pojava bolezni, ko je ta že prisotna, pa lahko sprožijo njeno poslabšanje,« pojasnjuje prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. 

»Ocenjujemo, da je v Sloveniji med 40.000 in 60.000 bolnikov z luskavico, vključno s tistimi z blagimi in še nediagnosticiranimi oblikami bolezni,« dodaja prof. dr. Lunder. Približno tretjina bolnikov se sooča z zmerno do hudo obliko luskavice, približno 10 odstotkov pa ima hudo obliko bolezni. Luskavica je nekoliko pogostejša pri moških kot pri ženskah, in sicer v razmerju 60 proti 40 odstotkom. Najpogosteje se pojavi v odrasli dobi, z vrhom pojavnosti okoli 40. leta starosti. 

Vpliva lahko na celoten organizem 

»Podobno kot pri revmatskih boleznih lahko pri bolnikih z obsežnejšo obliko luskavice kronično vnetje vpliva tudi na presnovo in prispeva k razvoju pridruženih bolezni, kot so motnje v presnovi maščob, povišana raven holesterola v krvi, sladkorna bolezen in prekomerna telesna teža,« pojasnjuje prof. dr. Lunder. 

Te motnje lahko povečajo tveganje za razvoj ateroskleroze in njenih zapletov, vključno s srčnim infarktom. »Pri bolnikih s hudo in slabo obvladovano luskavico je lahko tveganje za srčni infarkt tudi do sedemkrat večje kot pri enako starih ljudeh brez te bolezni,« opozarja prof. dr. Lunder. 

Sodobno zdravljenje vse uspešnejše, zgodnje odkrivanje ključno 

»Pred približno 20 leti smo dobili prve možnosti sodobnega zdravljenja luskavice in že takrat so bili rezultati zelo dobri. Nova zdravila prihajajo vsakih nekaj let, z vsako novo generacijo pa dosegamo še boljše rezultate. Napredek je res velik,« pojasnjuje prof. dr. Lunder. 

S sodobnimi zdravili lahko namreč pri dobri polovici bolnikov dosežejo popolno izginotje kožnih sprememb, pri približno 75 do 80 odstotkih pa vsaj 90-odstotno izboljšanje. »Ključno pa je, da bolniki pravočasno pridejo do ustreznega specialista. Če bolnik ne pride do nas, mu teh možnosti zdravljenja ne moremo ponuditi,« poudarja prof. dr. Lunder.

»Novejša spoznanja sicer kažejo, da je pri bolnikih z zmerno do hudo obliko luskavice pomembno čim zgodnejše zdravljenje, po možnosti v prvih dveh letih od pojava bolezni. Z zgodnjo uvedbo ustrezne terapije lahko dosežemo bistveno boljše rezultate, pri nekaterih bolnikih pa tudi dolgotrajno umiritev bolezni,« poudarja prof. dr. Lunder. 

»Ocenjujemo, da je v Sloveniji med 40.000 in 60.000 bolnikov z luskavico, vključno s tistimi z blagimi in še nediagnosticiranimi oblikami bolezni,« dodaja prof. dr. Lunder.

Nove smernice določajo merila za ocenjevanje resnosti bolezni 

Delovna skupina slovenskih dermatovenerologov je junija letos pripravila prve slovenske klinične smernice za zdravljenje zmerne do hude luskavice s plaki pri odraslih bolnikih. Smernice določajo tri ključna merila za ocenjevanje stopnje izraženosti luskavice pri odraslih. »Pri opredelitvi zmerne do hude luskavice uporabljamo tako imenovano pravilo desetic. Bolezen opredelimo kot zmerno do huda, kadar je izpolnjeno vsaj eno od treh meril: prizadetost najmanj 10 odstotkov telesne površine, indeks PASI 10 ali več ter indeks DLQI 10 ali več,« pojasnjuje prof. dr. Lunder. 

Indeks PASI ocenjuje izraženost kožnih sprememb glede na njihovo razširjenost, rdečino, debelino in luščenje, indeks DLQI pa vpliv kožne bolezni na kakovost bolnikovega življenja. »Pri ocenjevanju prizadete količine telesne površine si pomagamo s površino bolnikove dlani s prsti, ki predstavlja približno odstotek telesne površine,« še dodaja prof. dr. Lunder. 

»Luskavica je lahko manj razširjena, a zaradi mesta pojavljanja za bolnika izjemno obremenjujoča. To velja predvsem za spremembe na dlaneh in podplatih, ki lahko močno ovirajo vsakodnevne aktivnosti, pa tudi za prizadetost nohtov, spolovila, lasišča in obraza,« pojasnjuje prof. dr. Lunder. Obravnava je zato individualizirana, pri oceni resnosti bolezni pa sodelujejo tudi bolniki, ki z izpolnjevanjem vprašalnika ocenijo, kako močno bolezen vpliva na kakovost njihovega življenja. 

Ključno vlogo pri prepoznavanju imajo družinski zdravniki 

Pomembno vlogo pri prepoznavanju in začetni obravnavi luskavice imajo zdravniki na primarni ravni zdravstvenega varstva. »Mlajši bolniki praviloma precej hitro opazijo prve kožne spremembe, ki jih zmotijo, zato tudi prej poiščejo zdravniško pomoč. Večji izziv predstavljajo starejši bolniki, predvsem tisti po 40. letu starosti, ki pogosto pridejo k zdravniku šele z bolj razširjeno obliko bolezni. Pri nekaterih kožne spremembe vztrajajo več tednov ali mesecev, včasih celo več let, preden poiščejo pomoč,« opaža Rem Marič, dr. med., specialist družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. 

Opaža, da se bolniki z diagnozo soočajo zelo različno. »Nekateri pridejo k zdravniku že dobro informirani, s seznamom vprašanj in želja glede zdravljenja, drugi se raje prepustijo zdravnikovemu vodenju,« pojasnjuje Rem Marič, dr. med. Pri obravnavi zato sledijo biopsihosocialnemu modelu, ki bolnika ne obravnava zgolj z vidika telesne bolezni, temveč upošteva tudi njegove psihološke in socialne okoliščine. Bolnik je pri tem aktiven partner v procesu zdravljenja. 

»Bolniki so danes vse bolj ozaveščeni in se zavedajo, da obvladovanje bolezni ni odvisno zgolj od zdravil, temveč tudi od drugih ukrepov in življenjskih navad. Zlasti bolniki z zmerno do hudo obliko luskavice se vse bolj aktivno vključujejo tudi v preventivne dejavnosti in skrb za svoje zdravje,« dodaja Rem Marič, dr. med. 

Pojasnjuje, da lahko zdravljenje in spremljanje bolezni pri številnih bolnikih ostaneta na primarni ravni več let, v nekaterih primerih tudi vse življenje. Bolnike, ki potrebujejo zahtevnejšo obravnavo ali naprednejše zdravljenje, pa napotijo k specialistu dermatovenerologije. 

Luskavica prinaša tudi psihološko breme 

»Pomembno je prepoznati tudi psihološko breme bolezni. Pri nekaterih se pojavijo tudi duševne stiske, tesnoba in depresija,« izpostavlja Rem Marič, dr. med. 

»Še danes se včasih zalotim, da pri izbiri oblačil razmišljam, koliko kože bom pokazal, ali bom oblekel dolge hlače in dolge rokave. Sploh spomladi, ko se začnejo temperature dvigovati, poskušam čim dlje nositi dolge rokave in hlače,« svojo izkušnjo opisuje Jan Koren, predsednik Društva psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije, ki se z luskavico sooča že od 16. leta starosti. 

Dodaja, da se bolniki z luskavico danes s stigmo in nerazumevanjem okolice sicer srečujejo precej manj kot pred 20 ali 30 leti. »Kot društvo smo na področju ozaveščanja širše javnosti naredili veliko, pomembno pa je napredovala tudi medicina. Danes imamo na voljo zelo učinkovite možnosti zdravljenja, zaradi katerih je bolnikov z izrazitimi kožnimi spremembami bistveno manj kot nekoč. Seveda pa je za uspešno obvladovanje bolezni ključno tudi, da bolnik dosledno sledi zdravljenju, ki mu ga predpiše specialist,« poudarja Jan Koren.

Društvo želi bolje razumeti potrebe bolnikov 

Pomembno vlogo pri ozaveščanju in izobraževanju bolnikov ima tudi Društvo psoriatikov in drugih kožnih bolezni Slovenije. »V skoraj 50 letih delovanja smo zgradili dobre temelje na področju ozaveščanja o luskavici in podpore bolnikom. Tudi v prihodnje želimo oblikovati programe in aktivnosti, ki bodo čim bolj prilagojeni njihovim dejanskim potrebam. Zato smo pripravili anketo, s katero želimo ugotoviti, kako zadovoljni so bolniki z zdravljenjem ter kje in na kakšen način pridobivajo informacije o bolezni in možnostih zdravljenja. Predvsem pa želimo bolje razumeti težave in izzive, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju,« pojasnjuje Jan Koren, predsednik društva. 

Izpolnite anketo 

Anketa za bolnike z luskavico je dostopna na spletni strani in družbenih omrežjih društva. Bolniki lahko do nje dostopajo tudi s skeniranjem spodnje QR kode. 

Ob tem bolnike z luskavico in drugimi kožnimi boleznimi vabi tudi k včlanitvi v društvo. »Zelo pomembno je, da se bolniki čim bolje poučijo o svoji bolezni, poznajo možne posledice neustreznega zdravljenja in vedo, kakšne možnosti zdravljenja so jim danes na voljo. Pri tem jim lahko društvo ponudi pomembno podporo, informacije in izmenjavo izkušenj,« poudarja. 

»Bolnikom z luskavico bi rad prenesel predvsem veliko optimizma, ki je danes povsem upravičen. Pomagamo lahko ne le bolnikom z blagimi, temveč tudi tistim z najtežjimi oblikami bolezni. Luskavica je danes ena od bolezni, pri katerih s sodobnimi zdravili dosegamo izjemno dobre rezultate ob razmeroma majhnem tveganju za neželene učinke. Verjamem, da se bo kakovost obravnave bolnikov v prihodnjih letih še izboljševala,« je ob koncu novinarske konference še poudaril prof. dr. Lunder. 

Izvedbo dogodka omogočajo 

Glavni podpornik 

Johnson & Johnson

Ostali podporniki 

Abbvie

Takeda

Medis

VIR: AETAS


. . .

Editor

Avtor pri si24.news