Splošno

»Delovna mesta prihodnosti v dobi umetne inteligence«

Znanje ni več moč, opozarja prvi mož Novartisa v Sloveniji

. . .

Znanje ni več moč, opozarja prvi mož Novartisa v Sloveniji

Gospodarstvo,   Četrtek, 19. november 2026  Inštitut za strateške rešitve (ISR)

Ljubljana, 19. novembra – O tem, kaj umetna inteligenca pomeni za delovna mesta, kompetence in vodenje, so sogovorniki razpravljali na dogodku iz serije inFocus »Delovna mesta prihodnosti v dobi umetne inteligence«, ki sta ga Inštitut za strateške rešitve (ISR) in HRM One s soorganizatorjema SPIRIT Slovenija, javno agencijo, in Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport, včeraj pripravila v Triglav Labu.

»Včasih smo rekli, da je znanje moč. V času umetne inteligence to ne drži več, saj je znanje dostopno povsod. Razvijati moramo kritično mišljenje. Razmisleku in medčloveškim stikom bomo morali nameniti več časa, saj tega umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila,« je v strateškem pogovoru, ki ga je vodil direktor ISR Tine Kračun, poudaril Aymeric Royere, predsednik in direktor Inovativnih zdravil v Novartisu.

Royere, ki je pred prihodom v Slovenijo živel v Belgiji, Franciji, Avstraliji, Švici in Nemčiji, meni, da lahko Slovenija talente privablja z močnim izobraževalnim sistemom ter z varnostjo in kakovostjo življenja, ki sta v današnjih geopolitičnih razmerah še posebej pomembni. Od 4.400 zaposlenih v Novartisu v Sloveniji jih ima več kot 600 doktorat znanosti. Ker se prebivalstvo stara in dlje ostaja na trgu dela, je opozoril tudi na zdravje. »Zdravstvo najpogosteje razumemo kot strošek, a zdrav človek ustvarja gospodarsko vrednost in prispeva k družbi. Na zdravstvo moramo začeti gledati kot na naložbo.«

Po podatkih Statističnega urada RS umetno inteligenco uporablja že 38 odstotkov slovenskih podjetij z vsaj desetimi zaposlenimi, kar je 16 odstotnih točk več kot lani, med velikimi podjetji kar 83 odstotkov. Smernice za njeno varno in odgovorno rabo pa ima le slaba desetina podjetij.

V uvodnem nagovoru je Štefan Kušar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, poudaril, da ključno vprašanje ni več, ali bo umetna inteligenca spremenila delo, temveč kako si bodo delodajalci, zaposleni in država razdelili breme prilagajanja. Če bo umetna inteligenca dvignila produktivnost, ima Slovenija po njegovem priložnost za višje plače, »ne zaradi zakonsko določene minimalne plače, ampak zaradi večje dodane vrednosti«. Za prehod so ključni znanje, zaupanje in prožna varnost. Evropska pravila o umetni inteligenci in platformnem delu bo vlada prenesla tako, da zaščiti delavce brez odvečne birokracije. Napovedal je davčne spodbude za naložbe v digitalizacijo in avtomatizacijo. »Najdražja napaka ne bo naložba v napačno orodje, ampak delavec, ki ga nihče ni naučil novega dela.«

Vpliv umetne inteligence ni vnaprej določen
Razpravo so zastavili trije strokovni pogledi. Dr. Jure Stojan, partner ter vodja raziskav in razvoja na ISR, je skozi zgodovino poklicev pokazal, kako težko je napovedovati prihodnost dela. Mariborski časnik je pred dobrimi sto leti svaril, da je zdravnikov in odvetnikov preveč, rokodelstvo pa »ne more nikoli propasti«, a zgodilo se je ravno obratno. »Tehnologija odpravlja delovna mesta, ne pa dela.«

V kmetijstvu je denimo leta 1890 delalo skoraj 80 odstotkov prebivalstva, danes manj kot tri odstotke. Umetna inteligenca bo najbolj vplivala na delo, ki je že danes močno vpeto v digitalno okolje, vendar njen vpliv ni vnaprej določen. Sklenil je z mislijo ameriškega teoretika menedžmenta Ethana Mollicka, da pri umetni inteligenci ne gre za neizogibnost, temveč za človeške odločitve, zato je to, kam nas bo pripeljala, odvisno od nas.

Dr. Maja Fesel Kamenik, partnerica in direktorica podjetja HRM One, je umetno inteligenco predstavila kot priložnost in odgovornost. »Tehnološki napredek sam po sebi še ni človeški napredek.« Ključno vprašanje je po njenih besedah, ali bomo umetno inteligenco uporabili zgolj za večjo produktivnost ali tudi za boljšo kakovost življenja. Tehnologija lahko različno vpliva na tri temeljne psihološke potrebe posameznika (avtonomijo, kompetentnost in povezanost) ter pri zaposlenih spodbuja tako samozavest in razvoj kot negotovost in odtujenost. Delodajalce je zato pozvala, naj zaposlene v uvajanje umetne inteligence vključijo že od začetka in jim omogočijo varno okolje za učenje. Ob stoletnici, odkar je Henry Ford leta 1926 skrajšal delovni teden, je zastavila drzno vprašanje, ali bi umetna inteligenca lahko prinesla krajši delovni čas.

Dr. Aleks Jakulin, soustanovitelj in predsednik podjetja data.Flowers, je umetno inteligenco primerjal z ognjem, saj je tako kot ogenj uporabna in neizogibna. »AI bo povzročila probleme. Če je ne obvladaš, bo problemov samo še več. Zato se ne pogovarjajmo o 'ogenj: da ali ne', ampak o ognjiščih, gorivu in tem, kako kuriti – in kaj lahko zdaj skuhamo.« Na primerih spletnih iskalnikov in družbenih omrežij je pokazal, da nove tehnologije poleg koristi prinašajo tudi nepričakovane posledice za družbo in dostop do informacij.

Zadnjo besedo ima človek
Na okrogli mizi, ki jo je vodila Fesel Kamenik, so sogovorniki iz bančništva, zavarovalništva in jedrske energetike razpravljali o tem, kje se potrebe po delu zmanjšujejo in kje rastejo ter kako zaposlenim omogočiti prehod na zahtevnejše delo. Uroš Velkavrh, vodja Izobraževalnega centra NLB, je pojasnil, da lahko umetna inteligenca rutinske naloge v bančništvu do določene mere zelo kakovostno nadomesti, in sicer ne le administrativne, temveč tudi tiste, ki so rutinske v intelektualnem smislu.

»Baza znanja, s katero posamezniki vstopajo v podjetja, je še vedno pomembna, vendar se tudi naši vodje AI včasih pohecajo, da je to, kar so se naučili v prvem letniku, do takrat, ko pridejo v službo, že zastarelo.« Izobraževanje je zanj šele začetek, saj nihče ne začne kritično razmišljati le zato, ker je o tem 16 ur poslušal predavanja.

Gregor Kovačič, izvršni direktor za področje prodaje zavarovanj v Zavarovalnici Triglav, je opozoril, da umetna inteligenca vstopa tudi v življenje strank, zato se spreminjajo njihova pričakovanja, predvsem glede odzivnosti in učinkovitosti. Kot primer je navedel avtomobilsko zavarovanje Direkt, ki ga je Triglav na trg poslal pred nekaj meseci in ga umetna inteligenca podpira od sklenitve do izplačila škode, kar bi bilo še pred dvema letoma nemogoče. »Če vse delamo enako kot doslej, lahko naredimo stvari malce hitreje. Če pa ljudi spodbudimo, da razmislijo, kako lahko z AI popolnoma spremenijo način dela, lahko nastane mini revolucija, ki lahko dramatično spremeni, kako delujemo na trgu.«

Vinko Planinc, vodja sektorja za nove jedrske objekte v GEN energiji, je poudaril, da tudi v jedrski industriji zadnjo besedo vedno ohrani človek. »AI uporabljamo pri iskanju informacij in pravih dokumentov, vedno pa je človek tisti, ki mora presoditi.« Nihče se po njegovem ne bi vkrcal na letalo za Japonsko, če bi vedel, da ga vodi umetna inteligenca in v kabini ni pilota. Inženirji se v jedrski energetiki po študiju učijo še pet let, preden delajo samostojno, saj bližnjic ni.

Dogodek so podprli generalni partner Zavarovalnica Triglav, ki je bila tudi gostiteljica, partnerji Novartis, Skupina GEN, NLB, data.Flowers in Boschtiz Spirits ter medijski partner Siol.net.

Foto: Marko Pleterski

VIR: SI21

. . .

Editor

Avtor pri si24.news