Geopolitika ni več zgolj zunanje okolje poslovanja, temveč pomemben dejavnik pri oblikovanju poslovnih strategij in odločanju podjetij je osrednje sporočilo 13. mednarodno znanstvene konference GLOBEX 2026, ki jo je organizirala DOBA Fakulteta.
Dogodka Geopolitika v dobi globalne negotovosti: izzivi in priložnosti za management, podjetništvo in kakovost življenja se je preko spleta udeležilo več kot 400 prijavljenih udeležencev iz 24 držav Evrope, Azije, Afrike in Severne Amerike.
Razprave, ki so jim prisluhnili predstavniki visokošolskih institucij, raziskovalnih organizacij, podjetij, javnega sektorja in drugih strokovnih organizacij, so osvetlile, kako geopolitični premiki, gospodarske napetosti, varnostne in energetske krize ter tehnološke spremembe vse bolj vplivajo na mednarodno poslovanje in vodenje organizacij. Poleg osrednje razprave o negotovosti v mednarodnem okolju so udeleženci sodelovali tudi na tematskih panelih o geopolitičnih tveganjih v mednarodnem managementu, umetni inteligenci in upravljanju človeških virov ter psihologiji vodenja in družbenih posledicah geopolitičnih sprememb.
Geopolitične spremembe zahtevajo premišljene odzive gospodarstva
V uvodnem nagovoru je dr. Anže Logar, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo, delo in šport RS, opozoril na izzive, ki jih geopolitične spremembe prinašajo slovenskemu gospodarstvu. »Geopolitične spremembe prinašajo nove grožnje, hkrati pa tudi nove izzive. Slovenija mora kot izvozno usmerjeno gospodarstvo sprejemati odločne ukrepe, da se bo lahko nanje uspešno odzvala. Naš cilj mora biti ustvariti okolje, v katerem bodo podjetja lahko inovirala, rasla in bila konkurenčna.«
Udeležence je nagovoril tudi izr. prof. dr. Gorazd Justinek, dekan DOBA Fakultete, ki je opozoril na vse večji razkorak med političnimi odnosi in gospodarsko povezanostjo držav. Medtem ko politični odnosi postajajo vse bolj razdrobljeni, gospodarstva ostajajo tesno prepletena. Politične odločitve v drugih državah lahko neposredno spreminjajo pogoje poslovanja, vplivajo na naložbe in razvoj znanj ter postavljajo vprašanje gospodarske varnosti, zlasti za manjše države.
Tehnološki razvoj zahteva drugačne modele vodenja
Dr. Violeta Bulc, nekdanja evropska komisarka za promet, je v osrednjem predavanju izpostavila, da se tehnološke zmogljivosti razvijajo hitreje, kot družba razvija mehanizme za odgovorno upravljanje njihovih posledic. Opozorila je tudi na koncentracijo nadzora nad ključnimi tehnološkimi infrastrukturami ter usmerjanjem razvoja umetne inteligence, pa tudi na vse večjo globalno soodvisnost brez primerljivo razvite skupne odgovornosti.
Po njenem mnenju tradicionalni modeli vodenja, ki temeljijo predvsem na hierarhiji, nadzoru in predvidljivosti, ne zadoščajo več za odzivanje na kompleksne spremembe. Organizacije in družbe potrebujejo več sodelovanja, zaupanja, učenja in sposobnosti povezovanja različnih znanj. »Naše tehnološke zmogljivosti se širijo hitreje, kot se razvija naša skupna sposobnost upravljanja njihovih posledic,« je poudarila.
Odpornost se gradi pred krizo, ne šele med njo
Na osrednjem panelu Negotovost v mednarodnem okolju je dr. Damyana Bakardzhieva, ekonomistka na Anwar Gargash Diplomatic Academy v Abu Dabiju, predstavila izkušnje Združenih arabskih emiratov ob geopolitični krizi v regiji. Poudarila je, da je bila sposobnost države za omejevanje posledic odvisna predvsem od dolgoročnih priprav, razpršenih gospodarskih partnerstev in vnaprej vzpostavljenih mehanizmov za odzivanje na krize. »Odpornost je odločitev, ki jo sprejmemo leta pred krizo,« je poudarila. Podjetjem je priporočila, naj načrtujejo tudi za manj verjetne, a potencialno zelo resne krizne scenarije.
Gospodarska diplomacija mora povezovati gospodarstvo in znanost
Dr. Slobodan Šešum, veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji, je poudaril, da morajo podjetja v svetu stalnih geopolitičnih sprememb znati predvidevati tveganja, razpršiti trge in prepoznavati nove priložnosti. Gospodarska diplomacija zato ne sme ostati omejena zgolj na spodbujanje izvoza, temveč mora podjetjem zagotavljati boljše razumevanje mednarodnega okolja ter podpirati njihove strateške interese v tujini. Ob tem je izpostavil tudi pomen povezovanja gospodarske in znanstvene diplomacije, saj povezovanje gospodarstva in raziskovalnih ustanov omogoča prenos znanja, razvoj inovacij in krepitev konkurenčnosti. »Gospodarska diplomacija se ne vrača, saj nikoli ni izginila. Spremenilo se je naše razumevanje njenega strateškega pomena,« je poudaril.
Odpornost organizacij se začne pri ljudeh
Na pomen ljudi v organizacijah je opozorila tudi prof. dr. Marisa Salanova z Univerze Jaume I v Španiji. Poudarila je, da odpornost ne sme pomeniti zgolj vztrajanja pod pritiskom. Organizacije morajo ustvarjati zdrava delovna okolja, v katerih lahko ljudje tudi v času negotovosti ohranjajo dobro počutje in se razvijajo. »Resnična odpornost ne pomeni neskončnega prenašanja pritiska ali zgolj preživetja kriz, temveč ustvarjanje zdravih in odpornih organizacij, v katerih lahko ljudje še naprej uspevajo.«
Konferenca je poudarila, da uspešno soočanje z globalno negotovostjo zahteva povezovanje gospodarstva, znanosti in diplomacije ter odgovorno vodenje, ki v središče postavlja tudi ljudi.
GLOBEX 2026 v je potekal v okviru Meseca znanosti 2026 in je še ena od aktivnosti, s katerimi DOBA Fakulteta krepi raziskovalno delo, mednarodno sodelovanje ter povezovanje znanstvenih spoznanj s praktičnimi izzivi gospodarstva in družbe.
:::::::::
O DOBA FAKULTETI
DOBA Fakulteta je pred več kot dvema desetletjema nastala iz jasne ideje: uspešne organizacije gradijo sposobni, odgovorni in razvojno usmerjeni vodje. Iz poslovne šole se je skozi leta razvila v sodobno evropsko fakulteto, ki izvaja najsodobnejši online študij in je usmerjena v prihodnost menedžmenta, razvoja ljudi in digitalne preobrazbe. Je edina fakulteta v jugovzhodni Evropi z dvema mednarodnima akreditacijama za področje kakovosti on-line izobraževanja. Izdaja znanstveno e-revijo Journal of Innovative Business and Management, ki je indeksirana v bazah RePEc in DOAJ.
Leta 2026 je DOBA Fakulteta izvedla prvo regionalno raziskavo zrelosti uporabe umetne inteligence v podjetjih, DOBA AI Maturity Index (DAIMI), ki je zajela 503 podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
DOBA je prejemnica številnih priznanj za inovacije na področju digitalizacije izobraževanja. Leta 2020 je ustanoviteljica Jasna Dominko Baloh prejela nagrado GZS za izjemne podjetniške in gospodarske dosežke.
VIR: Mediade
Editor
Avtor pri si24.newsNajbolj brano
Prometna napoved do 27. november 2026
Najnižja materialna prikrajšanost v EU j...
Znani so zmagovalci hekatona »Glas sprem...
Geopolitika vse bolj kroji poslovanje: p...
Podjetniški inkubator Bela krajina ob 10...
Pet adventnih sejmov tik čez mejo, za ka...
Več kot polovica Slovencev med nakupovan...
LIDL z mednarodno božično kampanjo odkri...
Zaposlujejo Intereuropa, mimovrste, Tom...