Vetrne elektrarne so sicer lani zagotovile že 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Evropi, kar pa je glede na zastavljene cilje za leto 2030 še vedno premalo. Skrb zbujajoče je, ker se gradnja novih vetrnih elektrarn zaradi različnih ovir upočasnuje.

Datum objave:

15. januar 2025

Avtor:

Brane Janjič

Vetrne elektrarne so sicer lani zagotovile že 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Evropi, kar pa je glede na zastavljene cilje za leto 2030 še vedno premalo. Skrb zbujajoče je, ker se gradnja novih vetrnih elektrarn zaradi različnih ovir upočasnuje.

Po podatkih organizacije Wind Europe je bilo lani v EU zgrajenih za 13 GW novih vetrnih elektrarn, kar je precej manj od predvidenih 30 GW na leto, da bi dosegli zastavljene cilje na tem področju do leta 2030. Med poglavitnimi ovirami za hitrejšo gradnjo vetrnic v Wind Europe omenjajo prepočasen prenos evropske zakonodaje glede pospešitve dodeljevanja potrebnih dovoljenj za gradnjo v nacionalne zakonodaje (stanje na tem področju naj bi se lani še poslabšalo), omejitve pri priključevanju vetrnic v omrežje (trenutno naj bi na odobritev priključitve na omrežje čakalo za 500 MW potencialih lokacij za vetrne elektrarne) in prepočasno elektrifikacijo evropskega gospodarstva, ki vpliva na zmanjšanje povpraševanja po električni energiji.

Naložbe v vetrno energijo bi morali povečati

Po prvih ocenah WindEurope je bilo lani v Evropi zgrajenih za dobrih 15 GW novih vetrnih zmogljivosti, od tega za 13 GW na kopnem in za 2,3 GW na morju. Države članice EU so k tem rezultatom prispevale 13 GW, in sicer 11,4 GW na kopnem in 1,4 GW na morju. Da bi EU dosegla svoje energetske in podnebne cilje za leto 2030 oziroma povečala delež vetrne energije v porabi elektrike iz lanskih 19 na 34 odstotkov oziroma do leta 2050 na več kot 50 odstotkov, pa bi dejansko morali vsako leto zgraditi za 30 GW novih vetrnih elektrarn. 

Skrb zbujajoče je tudi, da se zmanjšujejo naložbe v vetrne elektrarne, pri čemer je zaradi zapletenih postopkov sprejemanja odločitev še zlasti opazen padec zanimanja za naložbe v vetrnice na morju. Tako je bilo lani napovedanih za 31 milijard evrov naložb, od tega je bilo  večina sredstev oziroma 24 milijard namenjenih vetrnim elektrarnam na kopnem. V Wind Europe ob tem opozarjajo še na prepočasno elektrifikacijo evropskega gospodarstva, pri čemer je bil lani delež električne energije v porabljeni energiji v EU zgolj 23-odstoten (cilj za 2050 je najmanj 61 odstotkov), zaostanki pa naj bi bili opazni tako na področju industrije kot uvajanja e-mobilnosti in toplotnih črpalk.

VIR: NAŠ STIK