Na GZS izpostavljamo, da dvig stroška omrežnine, izražen kot delež celotnega stroška električne energije, kot to v zadnji analizi navaja ELES, sicer res deluje kot relativno majhen.

Ljubljana, 15. januar 2025 – Na GZS izpostavljamo, da dvig stroška omrežnine, izražen kot delež celotnega stroška električne energije, kot to v zadnji analizi navaja ELES, sicer res deluje kot relativno majhen. Dejstvo pa je, da je v absolutnem znesku takšen dvig stroškov za posamezno podjetje lahko tudi tako visok, da ta strošek ni zanemarljiv. Ob tem izražamo zadovoljstvo, da gredo predlogi ELESa glede spremembe trenutne metodologije v smeri tistih, ki jih je GZS predlagala že marca 2024. GZS poudarja, da je od leta 2023 naprej cena električne energije za negospodinjske odjemalce (skupina Ic 500-2.000 MWh) višja od povprečja EU. Z višjimi omrežninami slovenska industrija izgublja konkurenčno prednost nižje cene električne energije. 

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je ob tem dejala: »Ugotavljamo, da je ELES tudi v včeraj objavljeni analizi prišel do podobnih ocen vpliva novega sistema omrežnin na poslovne odjemalce, kot smo prišli v ocenah GZS. Dejstvo je, da bo nov sistem pomembno podražil cene elektrike za poslovne odjemalce predvsem na visoko in srednje napetostnem omrežju. A povečanje stroškov je en vidik. Nikakor pa ne moremo spregledati, da je nov omrežninski sistem tudi po mnenju vlade in resornega ministrstva ter ugledne odvetniške pisarne v neskladju z zakonodajo in priporočili evropskega regulatorja ACER. Pravo ni priporočilo, to so minimalni standardi oziroma pravila, ki jih moramo vsi spoštovati.«

Vesna Nahtigal je ob tem ponovno poudarila stališče GZS: »Predlogi ELESa glede spremembe same metodologije gredo v smeri predlogov GZS, ki smo jih predstavili že marca 2024 – manjše število časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk. Po našem mnenju bi bilo najbolj smiselno začasno vrniti prejšnji omrežninski sistem, nato pa izvesti analizo učinkov predlogov ELESa in pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, ter zagotoviti večletno prehodno obdobje, da se uporabniki lahko ustrezno prilagodijo. Pri tem pa je nujno upoštevati tudi specifike gospodarstva.«

V vmesnem času pa generalna direktorica GZS predlaga, da »podobno kot namerava Vlada RS s posebnim ukrepom ublažiti posledice novega sistema za odjemalce v visoki sezoni z delno ali celotno oprostitvijo plačila stroška za moč za najdražji 1. časovni blok, v tem vmesnem času do uveljavitve novega sistema omrežnin z zmanjšanjem tarifne postavke pri omrežnini za energijo ustrezno razbremeni tudi poslovne odjemalce, ki so veliki porabniki električne energije.«

GZS pri tem vztraja, da če je možno spremembo časovnih blokov in tarif uvesti takoj, kot je dejal sam direktor ELESa, je nerazumljivo, zakaj naj ne bi bila enako hitro izvedljiva vrnitev v star sistem obračunavanja. Nenazadnje je ta veljal pred štirimi meseci.
Ob tem je Nahtigal izrazila pričakovanje, da namesto javnega diskurza preko medijev končno tako vlada kot ELES in elektrodistributerji skupaj s predstavniki GZS sedejo za mizo in najdejo najhitrejšo in najoptimalnejšo rešitev za gospodarstvo.


ELES v svoji analizi do podobnih ugotovitev kot GZS

Družba ELES v včerajšnjem sporočilu za javnost navaja, da »omrežnina celo pri največjih porabnikih električne energije na srednjenapetostnem omrežju predstavlja nekaj več kot 11 odstotkov v strukturi vseh stroškov električne energije«, da se bo »njihov strošek za omrežnino povečal za povprečno 26,5 %« in da bodo »veliki poslovni odjemalci v Sloveniji po novi metodologiji za omrežnino plačevali v povprečju 0,43 % glede na svoje celotne poslovne prihodke«.

A iz same analize je mogoče razbrati ugotovitve ELESa, ki potrjujejo podobne ocene GZS glede dvigov omrežnine na nekatere skupine poslovnih odjemalcev. Na podlagi analize prejetih računov 58 podjetij s 79 odjemnimi mesti je v svoji oceni GZS največje povprečne letne dvige zaznala pri podjetjih, ki so na visoki ali srednji napetosti.

GZS opozarja, da dvig stroška omrežnine, izražen v deležih prihodkov ali celotnih stroškov električne energije, res deluje kot relativno majhen, a v absolutnem znesku je ta za posamezno podjetje lahko tudi tako visok, da ni zanemarljiv v ostri mednarodni konkurenci, kjer praviloma delujejo domača energetsko intenzivna podjetja. V analizi GZS prejetih računov podjetij so bila namreč tudi podjetja na visoko napetostnem omrežju z dvigi stroškov za 258 % ali pa podjetja na srednji napetosti s povišanji stroškov omrežnine tudi do 587 % in 986 %.

Zato tudi ELES v svoji analizi ugotavlja, da bi bilo za »odjemalce, priključene na visoki napetosti družbe ELES, smiselno vzpostaviti posebne tarife tako za moč kot električno energijo«. Dodatno ugotavlja, da so za odjemalce na srednji napetosti »tarife za priključno moč občutno nižje in tarife za porabljeno električno energijo bistveno višje, saj proizvodnih procesov, ki trajajo 24/7, ni mogoče prilagajati preko mesecev, kaj šele po urah v dnevu (vsaj ne brez nesorazmerno visokih fiksnih stroškov zaradi slabše izkoriščenost proizvodnih naprav)«.  Več informacij o oceni GZS.
GZS poudarja, da je od leta 2023 naprej cena električne energije za negospodinjske odjemalce (skupina Ic 500-2.000 MWh) višja od povprečja EU, medtem ko je bila v predhodnem obdobju v povprečju za četrtino do petino nižja. Strošek omrežnine je del te cene in bo vplival na dvig končne cene elektrike, kar pomeni, da bo slovenska industrija izgubila konkurenčno prednost nižje cene električne energije, ki ji je v preteklosti pomagala pri pridobivanju novih naročil.

Prav tako GZS meni, da so primerjave ELESa z drugimi državami neustrezne, saj gre za primerjave zelo različnih energetskih omrežij in sistemov glede na strukturo virov in porabnikov ter različne geografske, tehnološke, gospodarske, ekonomske in druge razmere.


Neskladnost trenutne metodologije izračuna omrežnine z zakonodajo in ustavo


GZS že ves čas opozarja, da po njeni oceni akt ni skladen z zakonodajo (Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE), Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije) in priporočili evropske Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). Nov omrežninski sistem namreč ni zagotovil dovolj dolgega prehodnega obdobja za podjetja (manj kot leto dni) niti postopnega spreminjanja tarif, da bi se poslovni subjekti lahko prilagodili. Poleg tega je nov sistem sporen tudi z vidika določb, ki pravijo, da morajo stroški omrežnine odražati dejanske stroške in da te cene ne smejo zajemati stroškov, ki niso povezani z uporabo omrežij. Nov sistem namreč predvideva obračunavanje presežne moči v 15 minutnem intervalu na podlagi vnaprej določenih faktorjev utežitve, namesto obračunavanja po dejansko doseženi moči. Poleg tega odjemalci na srednji in visoki napetosti distribucijskega omrežja ne obremenjuje neposredno.

Tudi na Vladi RS in Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer ocenjujejo, da metodologija za obračun omrežnin ni skladna s strateškimi cilji države na področju čistega prehoda, niti z nekaterimi evropskimi direktivami, niti s priporočili evropske agencije ACER. Po mnenju odvetniške pisarne, ki je pripravila pravno mnenje za nekatera prizadeta podjetja, se postavlja tudi vprašanje skladnosti akta z ustavo v več delih, saj novi sistem omrežnin nesorazmerno in protipravno posega v pravice podjetij.  

VIR: GZS