Jedrske elektrarne proizvedejo na svetovni ravni desetino vse električne energije, in so za hidroelektrarnami drugi največji nizkoemisijski proizvodni vir. Na svetu obratuje 420 jedrskih reaktorjev, v gradnji pa je trenutno še 63 reaktorjev s skupno močjo 70 GW .

Datum objave:

16. januar 2025

Avtor:

Brane Janjič

Jedrske elektrarne proizvedejo na svetovni ravni desetino vse električne energije, in so za hidroelektrarnami drugi največji nizkoemisijski proizvodni vir. Na svetu obratuje 420 jedrskih reaktorjev, v gradnji pa je trenutno še 63 reaktorjev s skupno močjo 70 GW .

Mednarodna agencija za energijo IEA v poročilu o novi dobi jedrske energije v svetu izpostavlja, da bi nuklearne elektrarne letos lahko dosegle rekordne proizvodne rezultate, saj, kljub temu, da nekaj držav postopoma opušča rabo jedrske energije, zanimanje zanjo na globalni ravni narašča. K optimističnim napovedim naj bi prispevalo predvsem dejstvo, da jedrske elektrarne postopoma spet vključuje Japonska, da so se v Franciji končala obsežnejša vzdrževalna dela ter, da naj bi letos začelo z obratovanjem vrsta novih jedrskih reaktorjev, predvsem na Kitajskem, v Indiji in Koreji.

Po podatkih IEA naj bi bilo trenutno po svetu v gradnji približno 63 jedrskih reaktorjev s skupno zmogljivostjo več kot 70 GW, kar je ena najvišjih številk po letu 1990. Poleg tega so bile v zadnjih petih letih sprejete tudi odločitve o podaljšanju življenjske dobe več kot 60 reaktorjev po vsem svetu, zaživela pa je tudi mednarodna pobuda, katere cilj je do leta 2050 potrojiti svetovne jedrske zmogljivosti, s čimer je jedrski energiji priznana pomembna vloga pri doseganju podnebnih ciljev in zagotavljanju zanesljivosti energetske oskrbe. 
Da prihaja nova doba jedrske energije, pričajo tudi podatki o naložbah v jedrski sektor, pri čemer so se investicije v jedrsko energijo, ki zajemajo izgradnjo novih elektrarn in podaljšanje življenjske dobe obstoječih, na letni ravni v  obdobju 2020 do 2023 povečale za skoraj polovico in presegle 60 milijard dolarjev.

Vodilno mesto pri gradnji jedrskih elektrarn prevzema Kitajska

Polovica projektov izgradnje jedrskih elektrarn, ki so v teku, je na Kitajskem, pri čemer naj bi ta država do leta 2030 po nameščenih jedrskih zmogljivostih že prehitela ZDA in Evropo. Kitajska je skupaj z Rusijo tudi med vodilnimi državami pri razvoju jedrske tehnologije, saj je od 52 reaktorjev, ki so se začeli graditi po vsem svetu od leta 2017, kar 25 reaktorjev kitajske, 23 pa ruske zasnove. Čeprav je večina delujočih jedrskih reaktorjev še vedno na območju najbolj razvitih držav, pa so ti večinoma že starejši in je njihova povprečna starost že več kot 36 let, kar je dvakrat več od povprečja v razvijajočih se gospodarstvih. Razlog, da nekdaj vodilne države na področju razvoja jedrske industrije, kot sta ZDA in Francija, izgubljajo svetovni primat, je po mnenju analitikov IEA predvsem posledica tega, ker je v zadnjih letih, zaradi težav z izpolnjevanjem gradbenih rokov in velikih prekoračitev prvotno načrtovanih investicijskih stroškov ter pomanjkanja velikih projektov, ta industrija v razvitih državah stagnirala. V Evropski uniji je delež jedrske energije v mešanici električne energije sicer najvišjo vrednost - 34 odstotkov, dosegel v 90-ih letih, nato pa se je vse do danes postopoma zmanjševal. Nasprotno pa naj bi se na Kitajskem nameščene jedrske zmogljivost do sredine stoletja že več kot potrojile, v drugih gospodarstvih v vzponu in razvoju pa podvojile.

Veliko upov se polaga v male modularne reaktorje

Svetlejše obete za jedrsko energijo v Evropi in tudi drugod po svetu, poleg gradnje velikih reaktorjev, ki naj bi predvsem nadomestili starajoči se proizvodni jedrski park, napoveduje razvoj malih modularnih reaktorjev. Ti naj bi s stroškovno konkurenčnostjo in novimi poslovnimi modeli jedrski energiji dali nov zagon tudi na stari celini, pri čemer naj bi bilo osrednje gonilo njihovega razvoja predvsem naraščajoče povpraševanje po zanesljivi in nizkoogljični električni energiji ter zanimanje zasebnega sektorja. Tako je v načrtih v različnih stopnjah razvoja že postavitev do 25 MW zmogljivosti v malih modularnih reaktorjih, predvsem za potrebe podatkovnih centrov, te zmogljivosti pa naj bi se ob ugodnih trendih do leta 2050 povečale na 40 GW, pri čemer je potencial še veliko večji. Tako naj bi se po optimističnem scenariju zmogljivost malih modularnih jedrskih reaktorjev do srede stoletja povečala kar na 120 GW, na svetu pa naj bi do takrat obratovalo že več kot tisoč tovrstnih elektrarn. Ta hitri razvojni scenarij na področju malih modularnih reaktorjev naj bi sicer terjal tudi bistveno povečanje potrebnih naložb na tem področju, in to s sedanjih manj kot pet milijard na kar 25 milijard dolarjev že do konca tega desetletja, s kumulativnimi naložbami v višini kar 670 milijard dolarjev do leta 2050.

VIR: NAŠ STIK