V družbi Mastercard, kjer se aktivno vključujejo v različne pobude s skupnim ciljem združevanja v smeri bolj vključujoče prihodnosti, so podprli pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije »Prispevaj kretnjo«.

V družbi Mastercard, kjer se aktivno vključujejo v različne pobude s skupnim ciljem združevanja v smeri bolj vključujoče prihodnosti, so podprli pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije »Prispevaj kretnjo«.

Tina Guček Novinarka Marketing magazina

Pobudo, katere namen je bogatenje slovenskega znakovnega jezika, so predstavili 14. novembra 2024, ko v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, udejanja pa se v platformi prispevajkretnjo.si, kjer lahko posamezniki izberejo besedo in oddajo prispevek za njen razvoj v kretnjo. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena financiranju strokovne skupine za razvoj novih kretenj, ki jo sestavljajo tolmači, predstavniki gluhe skupnosti in slavisti. Novorazvite kretnje bodo nato javno dostopne v Slovarju slovenskega znakovnega jezika.

»Pomembno je, da tudi skupnost gluhih razvije čim širši besedni zaklad, kar jih opolnomoča in osamosvaja. Slovenski znakovni jezik obsega okoli 25.000 kretenj, kar je štirikrat manj, kot je besed v slovenskem knjižnem jeziku, in 20-krat manj, kot je pogovornih besed. V primerjavi z drugimi znakovnimi jeziki, ki imajo med 40.000 in 140.000 kretenj, je ta številka še bolj pereča,« je ob predstavitvi pobude poudaril Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Vključujoča družba je močnejša

Kot je za MM povedal Aleš Petejan, direktor marketinga Mastercard Slovenija, v družbi Mastercard verjamejo, da je vključujoča družba ključ do napredka za vse. »Naša zaveza k spodbujanju raznolikosti in enakih možnosti se odraža v številnih projektih, ki ustvarjajo resnične spremembe v družbi. S pobudami, kot so Miza za vsakogar, tolmačena predstava Slovenska muzka in platforma SharePlanica, aktivno premikamo meje dostopnosti in vključenosti. Zdaj pa smo predstavili platformo Prispevajkretnjo.si, s katero krepimo slovenski znakovni jezik in povezujemo družbo na novih ravneh,« pravi.

Ime Prispevaj kretnjo po njegovih besedah simbolizira sodelovanje in skupnost: »Gre za moč povezovanja – za trenutke, ki gradijo mostove razumevanja in ustvarjajo bolj vključujočo družbo. S platformo želimo spodbuditi širjenje znanja slovenskega znakovnega jezika ter okrepiti zavest, da je vključujoča družba močnejša, bolj povezana in boljša za vse nas. Ta pobuda nas spodbuja k gradnji okolja, kjer različnost ni le spoštovana, temveč tudi aktivno vključena v naš vsakdan.«

Dobili smo prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov

V družbi Mastercard so predstavili tudi Finančni slovar, prvi slovenski znakovni slovar finančnih izrazov in prevzeli vlogo varuha slovenskih kretenj na segmentu financ. Luka Gabrovšek, direktor družbe Mastercard v Sloveniji, je ob tem dejal, da večja finančna pismenost omogoča večjo samostojnost in nenazadnje tudi varnost vseh nas, sploh v času, ko je spletni kriminal v porastu. »Slovar finančnih izrazov bo gluhi skupnosti ponudil novo orodje za boljše razumevanje sveta financ in posledično okrepil njihovo vključenost tudi v poslovnem svetu. V prihodnje načrtujemo sklop delavnic finančnega opismenjevanja, ki nas bo še približal gluhi skupnosti in nam ponudil možnost, da to iniciativo krepimo naprej.«

Eden od ključnih pobudnikov v času vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo RS leta 2021 je nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki mu je Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, v znak zahvale za dolgoletno podporo podelili simbolno zahvalo v kretnjah »Rad te imam«.

Borut Pahor je ob tem dejal, da je navdušen, da bomo v Sloveniji naredili slovar, kot ga še ni bilo. »Mogoče bomo celo prvi na svetu! Tako kot smo bili prvi, ki smo znakovni jezik in jezik gluhoslepih zavarovali z vpisom v ustavo. Ko spreminjamo svet na bolje, ne čakajmo drugih, nam bodo že sledili,« je še pozval.

Pobudo so predstavili v ljubljanski kavarni Lolita, ki se je ob tej priložnosti prelevila v »gluhim prijazno Mastercard kavarno«, v njej pa so v času tihih uric stregli kavo brezplačno, a le ob naročilu s kretnjami. Kot nam je zaupala Dada Jerovšek, direktorica Kaval Group, je bila skupaj s sodelavci navdušena in ponosna, da so lahko sodelovali. »Čeprav so nam bili v Loliti v pomoč tudi sodelavci iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, so bili vsi zaposleni samostojni in aktivni v učenju gostov pri naročanju. Vsi so začutili potrebo in željo, da se sleherni gost vsaj za trenutek zamisli in doživi svet tišine, kjer je razen gibov, kretenj in obrazne mimike ena sama globoka tišina. Mislim in verjamem, da se je slehernega zelo dotaknilo in nas vse hkrati pretreslo globoko v duši,« pravi.

Opazili so tudi, da so se mladi obiskovalci kavarne zelo posvetili kretnjam, ki so jih ponavljali, dokler jih niso odlično izpeljali po navodilih natakarjev. »Ves teden je bila to glavna tema naših pogovorov in spoznanje, kako nam je pravzaprav lepo, čeprav radi negodujemo o tem in onem. Po takšnem doživetju se še kako dobro zaveš, da je vse tako zelo nepomembno, dokler si zdrav. Dokler vidiš, slišiš. Ena od stalnih obiskovalk lokala Lolita je namreč tudi slepa deklica, ki se je moji sodelavci vedno razveselijo, hkrati pa so po njenem obisku vedno nekoliko zamišljeni. Ta izkušnja je bila za nas globoka, poučna in zdravilna, za idejne ustvarjalce pa imamo le pohvale,« je še dejala Dada Jerovšek.

Pobudo so podprli tudi številni znani obrazi, med katerimi so nekdanji smučarski skakalec Cene Prevc, vplivneži Eva Centrih, Jasna Vale, Igor Mikić, Sanja Macur in Maša Muster, gluha plesalka Špela Rotar in drugi. Aleš Petejan pravi, da pri izbiri vplivnežev vedno iščejo posameznike, ki se na ravni vsebin in vrednot povežejo s poslanstvom znamke Mastercard. »Ker gre za kampanjo, ki spodbuja povezovanje, smo izbrali takšne z dokazano angažirano skupnostjo, ki z veseljem podpira takšne aktivnosti. To se je izkazalo za uspešno, saj so preko svojih kanalov vzpostavili pristen dialog s sledilci, ki so jo z navdušenjem podprli in aktivno sodelovali pri prispevanju k razvoju novih kretenj,« pravi.

Med ambasadorji je tudi voditeljica Mojca Mavec, ki pravi, da je kot novinarka, predvsem pa kot človek, od nekdaj občutljiva za človekove pravice. »Zame gre tudi pri gluhi skupnosti točno za to – za pravico vključenosti v našo družbo. Na TV Slovenija že nekaj let sodelujem v uredništvu za dostopnost programov, kjer se trudimo naše oddaje približati in prilagoditi tudi gledalcem z okvaro sluha. Predvsem vključitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo pa je pripomogla k opolnomočenju te skupnosti, a je še veliko dela za prepoznavanje težav gluhih oseb, zato sem tudi z veseljem sodelovala pri predstavitvi akcije Prispevaj kretnjo,« pravi.

VIR: MM