v sredo, 7. maja 2025, vas ob 19. uri vabimo v Valvasorjevo knjižnico Krško, kjer bo potekal prvi v nizu dogodkov v sklopu predstavitve knjige Balada o trobenti in oblaku pisatelja Cirila Kosmača.

Spoštovani,

v sredo, 7. maja 2025, vas ob 19. uri vabimo v Valvasorjevo knjižnico Krško, kjer bo potekal prvi v nizu dogodkov v sklopu predstavitve knjige Balada o trobenti in oblaku pisatelja Cirila Kosmača. Roman, ki ga je Ciril Kosmač v letih 1956/57 pisal in objavljal v reviji Naša sodobnost, je pisatelj za knjižni natis leta 1964 skrajšal. Celovita Balada o trobenti in oblaku je tako šele z našo izdajo končno našla pot na knjižne police in bo še utrdila sloves umetnine, s katero je domača književnost iz socialnega realizma zaplula v moderne tokove. Z delom se poklanjamo tudi 80. obletnici zmage nad nacifašizmom in konca druge svetovne vojne.

Cikel dogodkov se bo zaključil s 23. tradicionalnim pohodom po Kosmačevi učni poti, ki bo potekal v soboto, 17. maja. Celotno pot z začetkom ob 8.30 v Dolenji Trebuši in z zaključkom ob 15.15 pred Knjižnico Franceta Bevka v Tolminu se prehodi. Vmesni postanki pri Kosmačevi domačiji v Bukovici, na Slapu pri Idrijci, v zaselku Luža, na Postaji in na Mostu na Soči bodo obogateni s kulturnim programom, poskrbljeno bo tudi za okrepčilo. Pohodniki bodo po poti lahko zbirali na novo dodane odlomke iz Balade in tudi sodelovali v nagradni igri, povezani s tem.

»Že od nekdaj obožujemo Balado, je klasika, obenem duhovita in presunljiva – marsikoga pa preseneti podatek, da ne pozna celovite. Roman, ki ga je v letih 1956/57 objavljal v reviji Naša sodobnost, je pisatelj za knjižni natis leta 1964 skrajšal. Izločil je več strani, na katerih njegov drugi jaz Peter Majcen niza spomine, pripoveduje o hčerki in sinu, premišljuje o pisanju in svojem junaku Temnikarju, starem tolminskem kmetu, ki prvič zbere pogum, žrtvuje življenje in tudi lastno družino, da bi ranjene partizane rešil pred belogardisti,« je povedal urednik Andraž Gombač.

Ciril Kosmač je v mladosti sodeloval s TIGR-om, prvo protifašistično organizacijo v Evropi. Prestal je ječe v Gorici, Kopru, Rimu in Trstu. Na prvem tržaškem procesu leta 1930 so ga oprostili, a mu naložili policijski nadzor. Nočnemu prebegu čez mejo v Jugoslavijo so sledila potepuška leta političnega begunca, prvim literarnim uspehom pa francoska štipendija, odhod v Pariz in umikanje pred nacisti po Evropi. V Bariju se je pridružil partizanom. Tudi po šikaniranju in odstopu z mesta glavnega urednika Slovenskega poročevalca leta 1946 je ostal pomembna osebnost v jugoslovanski kulturi. Med njegova najpomembnejša dela sodijo novele Gosenica, Kruh, Tistega lepega dne, Tantadruj, scenarij za prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji ter romana Pomladni dan in Balada o trobenti in oblaku.

VIR: Kreativna baza