Na konferenci Dnevi komunikacije je Marjan Novak, partner pri Marketing magazinu, vodil okroglo mizo o tem, kako je osnovni proces oglaševalske industrije postal njena največja bolečina ...

Na konferenci Dnevi komunikacije je Marjan Novak, partner pri Marketing magazinu, vodil okroglo mizo o tem, kako je osnovni proces oglaševalske industrije postal njena največja bolečina ...

Objavljeno:

sobota, 17. Maj, 2025

Kaja Kovič

Novinarka Marketing magazina

Kdaj je pitch – sveti gral novega posla za agencije – postal vir frustracij, izgubljenega časa, izčrpanih ekip in zamujenih priložnosti za naročnike, je sogovornike izzval Marjan Novak, partner pri Marketing magazinu.

In zakaj je danes pogosto videti kot tek na dolge proge brez cilja in brez upanja, da bo na koncu kdo sploh zadovoljen?

Pitchi, nekdaj znani kot boj najboljših idej, so se v regiji (in širše) spremenili v igro, v kateri izgubljajo tako agencije kot naročniki.

Preveč, prehitro, premalo vredno

Oglaševalske agencije iz regije soglasno opozarjajo, da je proces pitchanja postal nevzdržen. Po podatkih raziskav, ki jih navaja Dino Zupančič, direktor in partner pri Agencija 101, je v Sloveniji v pitche vključenih običajno več kot 5, včasih pa tudi do 12 agencij hkrati – to naj bi preobremenjevalo agencijske ekipe, hkrati pa tudi same naročnike, ki pogosto niso sposobni učinkovito oceniti vseh predlogov.

Dragana Josipović, operativna direktorica pri Futuri DDB ter članica HURA in IAB Hrvaška, opozarja, da agencije v pitch vložijo stotine ur in več deset tisoč evrov lastnih sredstev, brez kakršne koli garancije za zmago ali vsaj za minimalno kompenzacijo. Iva Đurković, generalna direktorica pri Luni\TBWA & OMD Beograd, dodaja, da se zdi, da včasih v Srbiji pitchi služijo le kot orodje za dumping cen, pri čemer kakovost in dolgoročne partnerstvo nista več prioriteta.Trend, ki ga opažajo vsi sogovorniki, je tudi upad kompetenc znotraj klientskih ekip. Zmanjšane ekipe, daljši mandati, manj strokovnjakov – posledično pa več nejasnosti.

Vendar, kot opozarja Josipović, so krivci na obeh straneh. Agencije so pozabile na pravila igre, ki so jih včasih skrbno vzdrževali – na etični kodeks, vodiče in dokumente, ki bi morali biti v vseh procesih v ospredju, a so danes le mrtva črka na papirju.

Kdo (še) zna plesati tango?

»Pitch ni mačka in miš, ampak tango,« oriše situacijo Josipović. Proces bi moral biti zasnovan kot partnerski dialog. Vsi sogovorniki predlagajo konkretne izboljšave:

• Manj agencij na pitch: Povabilo manj agencijam z jasnim briefom, transparentnimi kriteriji in konkretno oceno dela.
• Finančna kompenzacija: Plačilo za pitch bi moralo postati standard, ne izjema.
• Pilotni projekt: Naročnik naj spozna agencijo v pri nekakšni generalki, projekte pa snujejo skupaj.
• Povratna informacija: Feedback kot obvezen del procesa – kakovosten, jasen in spoštljiv.

Čas za spremembe na bolje

Da, pitchi so del posla, poleg tega pa so odlična šola za agencijske ekipe, priznavajo sogovorniki. Prišel je čas, da skupaj ponovno preberejo pravila igra; saj pravilniki niso mrtva črka na papirju. Zupančič pa je MM-ovo okroglo mizo  zaključil v optimističnih barvah in napovedal, da bo že ta konec leta izšel prenovljen dokument pravil pitchanja.