Mestna galerija Nova Gorica

Razstava: 22. maj-27. junij 2025

Otvoritev: četrtek, 22. maj 2025, ob 19.00

Umetnika in njegovo delo bo na odprtju razstave predstavila Verena Koršič.

Slovenska premiera filma o Evgenu Bavčarju Pisati s svetlobo: petek, 30. maj 2025, ob 20.15

Javno vodstvo: sreda, 4. junij 2025, ob 18.00

Na predzadnji razstavi v sezoni bomo gostili dela trikratnega doktorja, filozofa, esteta, umetnika konceptualne fotografije, esejista, prodornega analitika družbenih dogajanj, poliglota, gostujočega profesorja na prestižnih svetovnih univerzah, borca za pravice slepih in slabovidnih, predvsem pa velikega Slovenca, brezpogojnega domoljuba in svetovljana z izostrenim čutom do sočloveka, Evgena Bavčarja. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost. A ta pogled se rojeva v temi, iz globokih razmišljanj, boleče otožnega brskanja po spominu nekdanjega vidnega sveta, ki se je razblinil v nedoločljive podobe podzavesti. Projekcije njegovih idej nas prevzamejo že na prvi pogled zaradi velike umetniške, estetske in duhovne vrednosti, v nas sprožijo, občudovanje, plaz vprašanj, iskanje odgovorov, preverjanje naših odnosov do bližnjega, socialnega okolja, zgodovine in narave, pravo izpraševanje vesti; luč, ki osvetljuje drobne, a pomembne detajle, pa nas vodi v pomirjujoče, odrešujoče, presežno upanje.

 O umetniku:

Evgenu Angelu Bavčarju je zibelka stekla v Lokavcu pri Ajdovščini 2. oktobra leta 1946. Oče Franc je bil kotlar, mati Avgusta Schlegel von Gottleben je izhajala iz stare ajdovske plemiške rodbine. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju do usodnih zaporednih nesreč (poškodba z drevesno vejo in eksplozija minskega detonatorja), zaradi katerih je izgubil vid. Leta 1963 je sklenil šolanje na Inštitutu za slepe in slabovidne v Ljubljani in se nato vpisal na novogoriško gimnazijo. Po uspešno opravljeni maturi leta 1967 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in leta 1972 diplomiral iz filozofije in zgodovine. Študij je nadaljeval v Parizu in leta 1973 na Sorboni dosegel magisterij iz estetike, leta 1976 pa doktorat iz filozofije in estetike ter začel raziskovalno delo na Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (Centre national de recherche scientifique – CNRS). Leta 1988 je v Parizu prejel naslov »uradni fotograf meseca fotografije« (Photographe officiel du Mois de la Photo). Svoje bogato znanje razdaja na raznih predavanjih, delavnicah, seminarjih in tečajih (npr. Šola za fotografijo na Dunaju, Visoka šola za umetnost in oblikovanje v Ženevi). Stalni gost je v Braziliji, Kostariki in Mehiki, kjer mu je Inštitut za kritične študije (Instituto de los studios Criticos) podelil častno članstvo. V sklopu tega inštituta je Bavčar ustanovil in vodi Laboratorij za nevidno. Po njegovi zaslugi je Mehika postala svetovna referenčna sila za študij razmerja med fotografijo in slepoto. V svetu in doma odmeva njegovo prizadevanje za pravice slepih. Izredne zasluge ima, da je Francija priznala samostojno Slovenijo. Evgen Bavčar je tudi med ustanovitelji Konference Svetovnega slovenskega kongresa za Francijo in njen prvi predsednik. Neprecenljiv pa je kot ambasador slovenske kulture in splošnega poznavanja Slovenije v svetu. Po njegovi zaslugi so številni slovenski besedni umetniki doživeli prevode v evropske jezike (npr. France Bevk, Alojz Rebula, Boris Pahor); Borisu Pahorju pa je omogočil, da je v velikih evropskih mestih odkrito spregovoril o zamolčanih, krutih in bolečih temah, o taboriščih smrti, o trpljenju in genocidnem teptanju Slovencev pod fašističnim režimom.

Evgen Bavčar živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom.

VIR: Kulturni dom Nova Gorica