Kmetijske stanovske organizacije so se danes srečale s predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom. Rezultat srečanja je premik v smeri dialoga in dodaten čas za usklajevanja zakonodaje v pripravi.

Kmetijske stanovske organizacije so se danes srečale s predsednikom Vlade RS dr. Robertom Golobom. Rezultat srečanja je premik v smeri dialoga in dodaten čas za usklajevanja zakonodaje v pripravi.

 
(Ljubljana, 3. junij 2025) - V zadnjih mesecih je v procesu sprejemanja zajeten sveženj zakonodaje, ki bo korenito posegel v kmetovanje v Sloveniji. Številni predlogi zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih kmetov, saj uvajajo nadstandarde, ki jih v mnogih drugih evropskih državah še nimajo, posegajo v kmetijska zemljišča in način upravljanja z gozdovi, predvsem pa bode v oči dejstvo, da so se zakonodajne spremembe uvajale mimo ključnih deležnikov – kmetov.

Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je povzel današnje srečanje: » O ključnih vsebinskih odprtih vprašanjih se tokrat s predsednikom vlade nismo dogovarjali, je pa izrazil razumevanje in prisluhnil našim pripombam. Zagotovil je, da bo pristojno ministrstvo aktualno kmetijsko reformo pripravljalo v dveh fazah, kar pomeni, da bodo pri odprtih zakonih potekala dodatna usklajevanja.«

Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, je dodal: »Predsednik vlade je sprejel odločitev o oblikovanju interventne skupine glede odvzema zveri, saj so prepogoste težave s prevelikim številom volkov in medvedov. Prav tako upam, da bo obljubljeno odločanje o kmetijskih zakonih šlo v pravo smer, saj je to neke vrste mini kmetijska ustava, ki jo moramo kmetje upoštevati in živeti.«

Spremembe kmetijske zakonodaje morajo biti sprejete v dialogu s tistimi, ki to zakonodajo živijo. Zato slovenski kmetje ne morejo biti tiho. Ne morejo pristati na to, da podeželje postane administrativna žrtev oddaljene politike v rokah interesov kapitala. Želijo razumevanje in podporo širše javnosti v zavedanju, da kmet ni težava, temveč rešitev. Fotografije, ki krasijo turistične kataloge in navdušujejo obiskovalce, so del kulturne krajine, ki jo ustvarjajo kmetje.  Kmetijstvo zagotavlja prehransko suverenost, ki se razkraja. Kdo bo prideloval hrano v tej državi, če bodo male kmetije prisiljene zapreti vrata? Kdo bo skrbel za kulturno krajino in podobo podeželja? Video posnetek izjave si lahko ogledate: https://www.facebook.com/share/v/18npN6eVcF/

Na sestanku so sodelovali predstavniki naslednjih organizacij: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Združenje hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Združenje slovenske kmečke iniciative, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije.

VIR: KGZS