Pri GEN-I za nudenje sistemskih storitev uporabljajo tudi pomožne agregate poslovnih stavb.

V virtualni elektrarni, s katero sistemskim operaterjem omrežij nudijo storitve fleksibilnosti, torej hitrega odzivanja na presežke ali primanjkljaje električne energije v omrežju, imajo v družbi GEN-I različne vire. Poleg baterijskih hranilnikov so v njihovem portfelju tudi vetrne elektrarne in manjše hidroelektrarne, pa aktivni odjemalci, ki lahko zmanjšajo ali pa povečajo svojo porabo in s tem pomagajo električnemu omrežju. Pa tudi nekaj deset dizelskih agregatov.

»Veliko dizelskih agregatov je nameščenih pod poslovnimi stavbami, za zasilno napajanje v primeru izpada omrežja,« je razložil dr. Rok Lacko, direktor družbe GEN-I Invest. »A primerov, ko bi te agregate dejansko potrebovali za zasilno napajanje, je zelo malo, če sploh.«

Zato ti agregati večino časa stojijo, le vsake dva tedna jih je potrebno poskusno zagnati za vzdrževanje 'kondicije'. »Mi pa jih enkrat do dvakrat na leto uporabimo za potrebe stabilizacije omrežja. Govorimo o 2 do 3 urah delovanja na leto, kar je res minimalno.«

»Moči, ki jo premorejo, je ogromno«

Trenutno upravljajo med 20 in 30 enot, povprečna moč posameznega agregata pa je okoli 400 kW. »Zagoni so vezani predvsem na nepredvidene okvare večjih proizvajalcev v Sloveniji, recimo za (delno) nadomestitev nepredvidenega izpada TEŠ ali NEK, torej izključno za namene terciarne rezerve. Vključijo se za največ eno uro.«

Po mnenju Roka Lacka je uporabnost dizelskih agregatov malo zapostavljena, na področju pa obstaja neizkoriščen potencial. »Teh agregatov je po Sloveniji na stotine, če ne na tisoče. Moči, ki jo premorejo skupaj, je v resnici ogromno. Res je, da delujejo na fosilno gorivo, a glede na to, da obratujejo le nekajkrat v letu za kratek čas, to res nima nekega velikega vpliva na izpuste toplogrednih plinov. Veliko te moči bi lahko izkoristili za občasno dopolnitev portfelja fleksibilnosti, za pomoč omrežju, medtem ko dolgoročno večino te vloge prevzemajo baterijski hranilniki in drugi nizkoogljični viri.«

Je pa, poudarja Lacko, potencial dizelskih agregatov vendarle omejen. Kot navaja, obstaja groba ocena, da je v Sloveniji nameščenih za 100 MW dizelskih agregatov v primerni ohranjenosti. »To pomeni, da je v Kidričevem že več baterijskih hranilnikov, kot je dizelskih agregatov v celotni Sloveniji.« 

VIR: Naš Stik