Na Dnevu slovenskega lesarstva, osrednjem dogodku slovenske lesno-predelovalne panoge, so strokovnjaki, predstavniki podjetij in institucij razpravljali o aktualnem stanju panoge ter o ključnih izzivih prihodnosti.

V ospredju dogodka so bili medgeneracijski prenosi lastništva v podjetjih, ki odpirajo prostor za nove razvojne pristope, digitalizacijo poslovanja ter rast dodane vrednosti v lesno-predelovalni industriji.

Udeležence sta uvodoma pozdravila mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, in mag. Nataša Kos, namestnica direktorice SPIRIT Slovenija.

Židan je poudaril: »Lesno-predelovalna industrija ima velik razvojni potencial – tako z vidika gospodarske rasti kot tudi trajnostnega razvoja. A če želimo izkoristiti potencial lesa kot strateške surovine, se moramo zavedati tudi nekaterih izzivov,« je opozoril. Izpostavil je cilj, da čim več lesa predelamo doma – v izdelke z višjo dodano vrednostjo, ter poudaril pomen vlaganja v znanje, izobraževanje in privlačnost poklicev v lesarstvu. »Les kot material bo imel v prihodnosti še večji pomen kot danes. Gre za obnovljiv vir, ki ima pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo, pri razvoju krožnega gospodarstva in pri trajnostni gradnji. Zato je pomembno, da skupaj razvijamo nove proizvode, nove tehnologije in nove poslovne modele, ki bodo slovenskim podjetjem omogočili večjo konkurenčnost na globalnem trgu. Ključ do uspeha pa je sodelovanje – med podjetji, raziskovalnimi institucijami, izobraževalnimi ustanovami in državo,« je zaključil.

Kosova pa je izpostavila pomen dolgoročnega razvoja panoge in vloge lesa kot strateškega materiala za prihodnost: »Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, zato les predstavlja pomembno razvojno priložnost za naše gospodarstvo. Kot obnovljiv in nizkoogljičen material ima ključno vlogo pri prehodu v zeleno in krožno gospodarstvo, hkrati pa odpira številne možnosti za razvoj inovativnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Les je tudi pomemben element trajnostne gradnje ter ključna surovina za razvoj sodobnih, okolju prijaznih rešitev. Na SPIRIT Slovenija zato že vrsto let skupaj z gospodarskim ministrstvom uspešno izvajamo aktivnosti za promocijo lesa in podporo podjetjem pri njihovem razvoju.« Dodala je, da posebno pozornost namenjajo tudi mladim: »Poseben poudarek namenjamo tudi mladim, saj želimo povečati zanimanje za lesarske poklice ter jim predstaviti številne karierne priložnosti, ki jih ponuja lesarska panoga.«

Strokovni uvod v razpravo je podala prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila aktualno stanje slovenske lesno-predelovalne industrije ter ključne priložnosti za njen nadaljnji razvoj. Izpostavila je pomen večje produktivnosti, tehnološke posodobitve in razvoja izdelkov z višjo dodano vrednostjo, ki so ključni za dolgoročno konkurenčnost panoge. Ob tem je poudarila, da lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zaposluje več kot 15.000 ljudi in ustvari približno 1,1 odstotka celotne dodane vrednosti gospodarstva, kar potrjuje njen pomemben gospodarski in razvojni potencial.

V nadaljevanju je sledila odprta razprava z vključevanjem občinstva, v kateri so predstavniki podjetij predstavili izkušnje iz prakse ter pogled gospodarstva na prihodnji razvoj panoge. Sodelovali so Aleš Pevc (Tehnološki park Ljubljana), Nejc Jezeršek (Mizarstvo Jezeršek), Luka Stepan (Sito) in Petra Kos (Mizarstvo Kos), razpravo pa je moderirala prof. dr. Tjaša Redek. Sogovorniki so se strinjali, da panoga potrebuje več medsebojnega sodelovanja in intenzivnejši dialog o razvoju lastnih blagovnih znamk, usmerjenih h končnim kupcem, saj prav to predstavlja enega ključnih načinov za povečevanje dodane vrednosti v lesno-predelovalni industriji.

Pomemben del programa je bil namenjen tudi zaščiti inovacij in intelektualne lastnine. Nina Mandl z Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino je predstavila pomen ustreznega varovanja idej in inovacij ter možnosti, ki jih imajo podjetja pri zaščiti svojih razvojnih rešitev.

V razpravi »Lesna podjetja prihodnosti: štiri poti do višje produktivnosti, dodane vrednosti in uspešnega prenosa« so svoje izkušnje predstavili predstavniki podjetij Robert Florjančič (Mizarstvo Florjančič), Tina Preac (Žiher hiše), Mojca Mlinar (Mlinar pohištvo) in Miran Berk (Prima oprema). Govorili so o izzivih in priložnostih, ki jih prinaša prenos podjetij na novo generacijo ter o pomenu inovacij, digitalizacije in strateškega razvoja za uspešno nadaljevanje poslovanja. Sogovorniki so ob tem poudarili, da je za dolgoročno konkurenčnost lesnopredelovalnih podjetij ključna predvsem višja produktivnost, ki jo je mogoče dosegati z ustrezno stopnjo digitalizacije, avtomatizacije in inovativnega razvoja izdelkov. Opozorili so tudi na vse večje kadrovske izzive, zaradi katerih so podjetja pogosto prisiljena posegati po robotizaciji in tehnoloških rešitvah. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo tudi izobraževalni sistem še bolj spodbujal razvoj kadrov na področjih, kot so računalništvo, mehatronika in strojništvo, ki so ključni za nadaljnji tehnološki razvoj podjetij.

Zaključni del dogodka je bil namenjen razpravi o izzivih in sistemskih rešitvah pri prenosu lastništva podjetij. Sodelovali so Irena Meterc (SPIRIT Slovenija), Martin Hladnik (iQwood), Jaka Hrovat (Mizarstvo Hrovat) in Dejan Petkovšek (Javor opažne plošče), razpravo pa je moderiral Andrej Šolinc iz CEED Slovenija. Sogovorniki so se strinjali, da je nasledstvo v družinskih podjetjih – zlasti v lesarski panogi – kompleksen in večleten proces, pri katerem imajo poleg poslovnih vprašanj ključno vlogo tudi medosebni odnosi med ustanovitelji in nasledniki. Poudarili so, da prenos vodenja praviloma traja več let, pogosto tri do pet, pri čemer sta za uspešen prehod odločilna pravočasna priprava ter vzpostavitev zaupanja in odprtega dialoga med generacijami. Meterčeva je ob tem poudarila, da na SPIRIT Slovenija deluje nacionalna točka za prenos lastništva podjetij, ki podjetnikom nudi podporo pri tem zahtevnem in pogosto dolgotrajnem procesu. Prenos lastništva namreč odpira številne organizacijske, pravne in tudi medosebne izzive, zato je ključnega pomena, da se podjetniki nanj začnejo pripravljati pravočasno. Namen nacionalne točke je podjetjem pomagati pri lažjem in bolj premišljenem načrtovanju nasledstva ter jim ponuditi informacije, svetovanje in primere dobrih praks.

Udeleženci so se strinjali, da ima slovenska lesno-predelovalna industrija velik razvojni potencial, pri čemer bodo prihodnji razvoj v veliki meri zaznamovali digitalne tehnologije, umetna inteligenca ter uvajanje procesnih izboljšav. Hkrati ostaja ključno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo, ki lahko s spodbudnim poslovnim okoljem dodatno podpre razvoj panoge.

Dan slovenskega lesarstva predstavlja pomembno priložnost za predstavitev razvojnih dosežkov panoge ter za krepitev njenega ugleda v širši javnosti. Dogodek daje jasno sporočilo, da je slovenska lesno-predelovalna industrija razvojno usmerjena, inovativna in pripravljena na izzive prihodnosti.

Dogodek sta organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, v sodelovanju s partnerji. 

VIR: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport