Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se v spremstvu državnega svetnika Davida Klobase, državne svetnice Jasmine Opec Vöröš in generalne sekretarke dr. Monike Kirbiš Rojs danes in jutri, 18. in 19. junija 2025, udeležuje regijskega obiska Pomurja in Slovenskih goric.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se v spremstvu državnega svetnika Davida Klobase, državne svetnice Jasmine Opec Vöröš in generalne sekretarke dr. Monike Kirbiš Rojs danes in jutri, 18. in 19. junija 2025, udeležuje regijskega obiska Pomurja in Slovenskih goric. S tamkajšnjimi župani in gospodarstveniki so danes spregovorili o izzivih regije, med drugim o decentralizaciji, črpanju evropskih sredstev, demografiji ter razbremenitvi gospodarstva. Govorili so tudi o stališčih do uvedbe druge ravni lokalne samouprave – pokrajin, za katere si prizadeva Državni svet RS.

Delegacija je regijski obisk začela v podjetju Cleangrad v Ljutomeru, vodilnem proizvajalcu certificiranih čistih prostorov, kjer sta jo sprejela direktor Jernej Zupančič in županja mag. Olga Karba. Delegacija je skupaj z županom Občine Turnišče Borutom Horvatom obisk nadaljevala z ogledom podjetja Paradajz, d. o. o., v Turnišču, ki je dom blagovne znamke LUŠT, z županom Občine Puconci Urošem Kamenškom pa so v nadaljevanju obiskali podjetje CEROP, d. o. o., ki opravlja ključne okoljske javne službe za 36 občin. V Gornji Radgoni so z županjo Urško Mauko Tuš obiskali podjetje Elrad, enega vodilnih slovenskih izvoznikov v elektronski industriji, ter Radgonske gorice, najstarejšega proizvajalca penin pri nas, znanega po Zlati radgonski penini.

Predstavniki podjetij so delegaciji predstavili ključne izzive, s katerimi se soočajo: pomanjkanje kadrov zaradi demografskih razmer in razlik v neto plačah s sosednjo Avstrijo, težave pri širitvi zaradi birokratskih ovir in pogosto nerazumevanja politike, pa tudi vedno večje davčne obremenitve. Kljub temu pa poudarjajo, da je za njihov obstoj in razvoj ključno predvsem dobro sodelovanje in podpora lokalne skupnosti.

Obisk prvega dne je delegacija sklenila s srečanjem z župani, poslanci ter predstavniki pomurskih občin, gospodarstva in civilne družbe. Sogovorniki so razpravljali o ključnih izzivih regije, s posebnimi poudarki na decentralizaciji, regionalnem razvoju, črpanju evropskih sredstev, demografiji ter razbremenitvi gospodarstva, pa tudi o reševanju romske problematike in odzivu države ob naravnih nesrečah.

Državna svetnica Jasmina Opec Voroš je poudarila, da ima ta regija veliko število občin, kar prinaša številne izzive, vendar pa se lahko pohvalijo z nekaterimi dobrimi praksami.  »Pereča vprašanja te regije so predvsem decentralizacija, regionalizacija in demografija, predvsem staranje prebivalstva,« je izpostavila.

Državni svetnik in župan Občine Sv. Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa je izpostavil pomen dialoga: »Izjemnega pomena je, da sedimo za isto mizo in da se slišimo. Župani najbolje poznamo problematiko na terenu.« Ob tem je opozoril na razdrobljenost občin in potrebo po sodelovanju na področjih, kot sta turizem in kulinarika, saj da imajo nujno infrastrukturo, vendar potrebujejo še več vsebine. Izrazil je tudi zaskrbljenost glede novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi bila škodljiva za podeželje in manjše občine.

Župani so izpostavili, da na usmeritve glede črpanja evropskih sredstev čakajo tudi tri leta, nato pa morajo občine v kratkem roku pripraviti projekte in jih začeti izvajati, karpovzroči preobremenjenost izvajalcev in s tem povezan dvig stroškov.

Župan Občine Radenci Roman Leljak je izrazil podporo oblikovanju pokrajin, saj trenutna ureditev s sprejemanjem regijskih načrtov ogroža manjše občine. Pritisk države je po njegovih besedah vse večji.  »Na primer, višanje plač zaposlenim v vrtcih je sicer pravilna poteza, a bi morala država za ta namen zagotoviti dodatna sredstva,« dodaja.

Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič je spregovoril o problemu neurejene meje med Slovenijo in Hrvaško ter neizpolnjene državne zaveze glede ureditve obmejnih cestnih povezav:  »Ob Zakonu o arbitraži so bili podpisani sporazumi, da se obmejnim prebivalcem omogoči povezanost z ostalimi deli države, in dana je bila obljuba, da bo država občinam te povezave pomagala urediti. Občine so pristopile in uredile dokumentacijo, kar je stalo veliko, zaveze pa država nato ni uresničila.«Opozoril je tudi na diskriminatorni 40. člen Zakona o lekarniški dejavnosti, zaradi katerega bi številne občine lahko izgubile lekarne.

Županja Občine Gornja Radgona Urška Mauko Tuš je poudarila, da lokalno okolje brez močnega gospodarstva ne more zagotavljati osnovnih storitev. Pogosto ostajajo brez odgovora pristojnih ministrstev, kar še poglablja obrobni položaj regije.

Župan Občine Apače dr. Andrej Steyer je opozoril na nesmiselnost vedno novega programiranja evropske finančne perspektive, saj so potrebe znane. Po njegovem mnenju je nujno treba prenesti moč in denar bližje ljudem, saj je sistem, ki ga imamo trenutno, nevzdržen.  »Politična opcija, ki v svoji agendi nima pokrajin, ne bi smela biti v Državnem zboru RS,«je dodal.

S tem se je strinjal tudi župan Občine Puconci Uroš Kamenšek in ob tem opozoril, da je okoli tega nujna enotnost. Ob tem je omenil tudi demografske izzive regije in nezmožnost sofinanciranja lastnih deležev na razpisih.

Županja Občine Odranci Barbara Ferenčak je opozorila na stiske manjših občin, kot je njihova, kjer čistilna naprava stane več kot trikratnik njihovega letnega proračuna. Izpostavila je tudi pomanjkanje kapacitet v vrtcih in podprla idejo, da bi bilo Prekmurje samostojna regija.

Župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar je poudaril, da se je že leta 2014 zavzemal za pokrajine, danes pa je vesel, da se ta ideja popularizira. Po njegovem mnenju bodo občine brez ustreznega financiranja le še “servis” brez razvojne vloge.  »Noben projekt se ne sme več končati na meji občine, pa naj gre za vrtce, zdravstvo ali vodooskrbo. Pomembni projekti bi morali biti regijski, projektom pa mora slediti tudi denar,« je dodal.

Župan Občine Kobilje Darko Horvat je opozoril, da je regija demografsko ogrožena, z najnižjim BDP v državi, najkrajšo življenjsko dobo in največjo obolevnostjo, hkrati pa nima nobene visokošolske ustanove ali državne institucije:  »Smo branik slovenstva ob Madžarski meji in država mora prepoznati vrednost tega.«

Na srečanju sta bila prisotna tudi predstavnika gospodarstva, ki sta se strinjala, da je gospodarstvo v Sloveniji treba nujno razbremeniti, saj kadrov vedno bolj primanjkuje, slovenska podjetja pa na globalnem trgu težko konkurirajo tistim podjetjem, ki delujejo v državah z več posluha za gospodarstvo.

Slava Šteiner, podpredsednica OOZ Murska Sobota, je opozorila na nesorazmerno birokracijo za male obrtnike ter spremembe DDV zakonodaje, ki bodo dodatno obremenile mala podjetja. Robert Grah, direktor GZS – Pomurske gospodarske zbornice, je pohvalil uspešnost gospodarstva v Pomurju, ki kljub vsem krizam dela dobro.  »Regija zajema pet gospodarskih stebrov: kovinsko-predelovalno in elektro industrijo, gradbeništvo, živilsko-predelovalno industrijo, farmacijo in turizem – razen za kovinsko predelovalno in elektro industrijo znotraj regije nimamo šole za izobraževanje kadra,« je poudaril.

Državni svet RS jutri nadaljuje z obiskom po Pomurju in Slovenskih goricah. Srečali se bodo tudi s predstavniki madžarske narodne skupnosti:

Četrtek, 19. 6. 2025

• 09.00–10.00: Ogled Term Vivat (Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice)
• 10.30–11.30: Obisk Splošne bolnišnice Murska Sobota (Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota)
• 11.45–14.00: Ogled podjetja Ocean Orchids in delovno kosilo (Dobrovnik 115e, 9223 Dobrovnik)
• 14.30–15.30: Ogled podjetja VIRS (Industrijska ulica 4b, 9220 Lendava)
• 15.45–16.45: Ogled podjetja VARIS (Industrijska ulica 4b, 9220 Lendava)
• 17.00–18.00: Srečanje s predstavniki madžarske narodne skupnosti (Glavna ulica 7, Lendava)

Foto: Benjamin Beci / DS RS