Energetika

Slovenija načrtuje razvoj vodikove tehnologije do 2030 z vizijo do 2040

Slovenija stopa v novo fazo energetskega prehoda. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javno naročilo za pripravo strokovnega predloga Akcijskega načrta za vodik, ki bo postavil temelje za uvajanje vodikove tehnologije do leta 2030, s strateškim pogledom do 2040. Glaven cilj: razogljičenje sektorjev, kjer elektrifikacija ni dovolj – predvsem v industriji, prometu in energetiki.

. . .

Datum objave:

četrtek, 19. junij 2025


Avtor:

Mare Bačnar


Slovenija stopa v novo fazo energetskega prehoda. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javno naročilo za pripravo strokovnega predloga Akcijskega načrta za vodik, ki bo postavil temelje za uvajanje vodikove tehnologije do leta 2030, s strateškim pogledom do 2040. Glaven cilj: razogljičenje sektorjev, kjer elektrifikacija ni dovolj – predvsem v industriji, prometu in energetiki.

FOTO: Fotografija je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence
Vodik kot strateški člen zelene prihodnosti

Vodik naj bi bil eno redkih orodij, ki omogoča razogljičenje tam, kjer električna energija ne zadostuje – pri težkem tovornem prometu, v energetsko intenzivnih industrijah ter v sektorjih, ki zahtevajo visoke temperature ali dolgotrajno skladiščenje energije. Prav zato bo, kot pravijo na vladi, akcijski načrt pomemben za usmerjanje razvoja tega področja in usklajevanje z evropskimi strategijami, kot je Evropska vodikova strategija.

Kaj bo zajemal akcijski načrt?

Dokument bo vključeval pregled obstoječih nacionalnih in evropskih strategij, analizo aktualnih iniciativ v Sloveniji ter konkretna priporočila za tehnično, finančno in zakonodajno izvedbo. Poseben poudarek bo na razvoju infrastrukture (na primer polnilnic in proizvodnih kapacitet), podpornih politikah, ter medsektorskih povezavah, kot so rešitve Power-to-X. Vključena bo časovnica, ocena stroškov in določitev ključnih akterjev za izvedbo. Vse to bo predstavljalo jasen operativni načrt za vse, ki bodo soustvarjali slovenski vodikov ekosistem.

Po načrtu NEPN naj bi do leta 2030 obnovljivi plini – vključno z zelenim vodikom – predstavljali vsaj 10 % vsebine v nacionalnem prenosnem in distribucijskem omrežju. To so v NEPN-u predstavili kot indikativen cilj.,

 

Povezovanje s sosedi in evropskimi sredstvi - sodelujete lahko tudi vi

Priprava dokumenta je delno financirana s sredstvi EU prek programa Obzorje Evropa, znotraj projekta Severnojadranska vodikova dolina. V njem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Cilj je oblikovati čezmejni model razvoja vodikove tehnologije, ki bo uporaben širše po Evropi. Naloga mora biti končana v desetih mesecih po podpisu pogodbe, rok za oddajo ponudb pa je 17. julij 2025 do 10. ure.

VIR: Naš Stik

. . .

Editor

Avtor pri si24.news