Ko proizvajalci in dobavitelji električne energije zgrešijo pri napovedih »voznega reda«, mora ta odstopanja zgladiti Eles. Letošnji april je bil glede tega rekorden.

Ko proizvajalci in dobavitelji električne energije zgrešijo pri napovedih »voznega reda«, mora ta odstopanja zgladiti Eles. Letošnji april je bil glede tega rekorden. 

Načrtovanje stabilnega obratovanja za vsak dan znova se sicer začne že dan prej. Proizvajalci in dobavitelji elektrike morajo namreč proizvodnjo iz njihovih elektrarn in odjem njihovih odjemalcev napovedati za dan vnaprej, za vsak 15-minutni interval v dnevu.

A zaradi nestanovitnosti, ki jo v sistem vnaša vse večja inštalirana moč sončnih elektrarn, katerih proizvodnja je odvisna od vremena, je natančno napovedovanje proizvodnje vse večji izziv. Vse težje pa je tudi napovedati odjem, saj so z razmahom razpršenih obnovljivih virov številni odjemalci hkrati postali tudi proizvajalci.

»Letos smo dosegli nove višave«

Ko se napovedana proizvodnja in odjem ne ujemata z dejanskim dogajanjem, v elektroenergetskem sistemu govorimo t.i. odstopanjih, ki jih je treba izravnati. To je naloga Elesa kot sistemskega operaterja omrežja. Ta mora odstopanja zgladiti bodisi z nakupom/prodajo elektrike na trgu, bodisi za aktivacijo sistemskih storitev, ki povečajo ali zmanjšajo količino energije v sistemu.

In količine aktivirane izravnalne energije je z razmahom obnovljivih virov močno poskočila. »Aprila smo podrli rekord v količini aktivirane izravnalne energije – nekaj čez 93 GW/h,« nam je povedal Aleš Donko, pomočnik direktorja za obratovanje na Elesu.

»Sistemske storitve nas lahko stanejo več tisoč evrov na MWh«

Večino te izravnalne trgovine trenutno zagotovijo na trgu, bodisi z nakupi primanjkljaja bodisi s prodajo viška električne energije. Približno 35 odstotkov vse izravnalne energijo kupijo ali prodajo na trgu znotraj dneva. »To je stroškovno daleč najbolj ugoden način za izravnavo sistema,« je povedal Donko.  »Odvečno energijo v primeru (pre)visoke proizvodnje iz sončnih elektrarn lahko denimo v druge države tudi prodamo po 100 EUR/MWh, če drugod nimajo enakih vremenskih razmer. Čim moramo aktivirati sistemske storitve, pa nas to lahko stane več tisoč evrov na MWh.«

In to je strošek, ki ga morajo na koncu pokriti bilančne skupine, torej proizvajalci in dobavitelji električne energije, posledično pa gre za stroške, ki bremenijo njihove odjemalce in vplivajo na končne zneske na položnicah. .  

Vir: Naš stik