Po podatkih Evropskega združenja za toplotne črpalke (EHPA) smo vmesni cilj 20 milijonov toplotnih črpalk do leta 2026 v EU dosegli že konec minulega leta, a bo treba za dosego ambicioznega cilja 60 milijonov toplotnih črpalk do leta 2030 še marsikaj postoriti.

Datum objave:

torek, 12. avgust 2025

Avtor:

Brane Janjič

Avtor fotografij:

wikimedia

Po podatkih Evropskega združenja za toplotne črpalke (EHPA) smo vmesni cilj 20 milijonov toplotnih črpalk do leta 2026 v EU dosegli že konec minulega leta, a bo treba za dosego ambicioznega cilja 60 milijonov toplotnih črpalk do leta 2030 še marsikaj postoriti.

Evropska unija si je v okviru energetskega prehoda in podnebne strategije zadala zelo ambiciozne cilje glede števila toplotnih črpalk do leta 2030, pri čemer je bil določen skupni cilj  60 milijonov toplotnih črpalk, kar bo pomenilo, da bo vsaj polovica evropskih stavb ogrevanje in deloma hlajenja zagotavljala z obnovljivimi viri.

Vmesni cilj do leta 2026 že dosežen

EPHA navaja, da je bilo v Evropi konec leta 2024 nameščenih dobrih 25,5 milijona toplotnih črpalk, prvenstveno namenjenih ogrevanju prostorov, pa tudi pripravi tople vode in v nekaterih primerih hlajenju. Čeprav je njihova uporaba v zadnjih letih močno narasla, pa bo treba za dosego ambicioznega cilja do konca desetletja še veliko narediti in njihovo pospešeno nameščanje spodbuditi tudi z določenimi ukrepi. 

Optimistom v prid gre dejstvo, da je EU vmesni cilj 20 milijonov toplotnih črpalk do leta 2026 že presegla ter, da so toplotne črpalke pomemben korak k nizkoogljični družbi. S 60 milijoni nameščenimi toplotnimi črpalkami bi namreč porabo plina v stavbah leta 2030 v primerjavi z letom 2022 zmanjšali za 40 odstotkov in hkrati prihranili 60 milijard evrov pri uvozu energije, za 46 odstotkov pa bi se zmanjšale tudi emisije CO2 v sektorju stavb.

Za pospešeno uvajanje bodo potrebni dodatni ukrepi

Generalni direktor EHPA Paul Kenny:»več toplotnih črpalk je za Evropo zmagovalna kombinacija in to mora biti tudi pametna izbira za potrošnike. Da bi to dosegli, je treba cene elektrike narediti konkurenčnejše, vzpostaviti dobre dolgoročne podporne sheme in usposobiti inštalaterje, tako da bo nakup toplotne črpalke dostopnejši in enostavnejši«.

EHPA je v zvezi s tem pripravila tudi priporočila, ki naslavljajo ključne izzive, med katerimi, poleg visokih stroškov povezanih z nekonkurenčnimi cenami električne energije, izpostavljajo še neustrezne davčne in finančne nacionalne politike, ki favorizirajo uporabo fosilnih goriv, visoke začetne stroške nakupa in namestitve toplotnih črpalk, pomanjkanje kvalificiranih prodajalcev in monterjev, pa tudi ozka grla v dobavni verigi. K uspešnejšemu nameščanju toplotnih črpalk pa bi pripomoglo tudi tesnejše povezovanje sektorjev elektroenergetike in ogrevanja.

Po deležu nameščenih toplotnih črpalk na vrhu skandinavske države, najhitreje rastoči trg pa Francija

Po napovedi EHPA bo med državami, ki naj bi do leta 2030 krepko povečale število toplotnih črpalk, vodilna Francija z več kot 8 milijoni dodatno nameščenih toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo tople vode, sledili pa ji bodo Nemčija, Italija in Poljska. 

Zadnje poročilo Agencije za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev ACER o ključnih kazalcih zelenega prehoda navaja, da so med državami, ki so oddale podatke, z najvišjim deležem gospodinjstev s toplotnimi črpalkami skandinavske države, pri čemer je denimo na Finskem ta delež kar 45-odstoten, na Norveškem 42-odstoten in na Švedskem 36-odstoten. V Franciji naj bi s toplotnimi črpalkami bilo opremljenih 8 odstotkov gospodinjstev, v Nemčiji pa le 2 odstotka.

ACER podatkov za Slovenjo sicer ne navaja, zadnja raziskava agencije Informa Echo pa v zvezi s toplotnimi črpalkami v Sloveniji izpostavlja, da jo ima že 20 odstotkov anketiranih gospodinjstev, še 9 odstotkov gospodinjstev pa naj bi jo namestilo v kratkem, pri čemer naj bi bila naklonjenost uvedbi toplotnih črpalk med lastniki enodružinskih hiš tudi sicer velika.

VIR: Naš Stik