Kultura

Beletrina predstavila filmsko izdajo uspešnice Belo se pere na devetdeset

Beletrina predstavila filmsko izdajo uspešnice

. . .

Včeraj, 16. septembra, je založba Beletrina v Pivnici Union pripravila novinarsko konferenco ob izidu posebne, filmske izdaje romana Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, nagrajenke kresnika in avtorice najbolje prodajane knjige Beletrine. Na dogodku so sodelovali avtorica Bronja Žakelj, direktor Beletrine Mitja Čander, producent filma Aleš Pavlin (Perfo) in režiser Marko Naberšnik. V pogovoru, ki ga je moderirala direktorica Kreativne baze Uršula Menih Dokl, so se strinjali, da je knjiga s svojo odprto obravnavo tabu tem in izjemnim odzivom bralcev postala družbeni fenomen.

(Foto: Barbara Reya/Mediaspeed)

Razširjena izdaja romana vključuje skoraj 60 fotografij s snemanja filma, uvodnik avtorice ter poglavje Med platnicami in kadri, kjer sta svoj pogled prispevala režiser in producent. Direktor Beletrine Mitja Čander je ob predstavitvi spomnil na sam začetek poti romana: »To je ena tistih zgodb, ki dokazuje, da je založništvo včasih posel s srečnim koncem. Redkokatera knjiga tako zareže v družbeno tkivo in sprosti nove energije. Belo se pere na devetdeset je odprla razpravo o tabu temah, kot sta rak in invalidnost, ter opolnomočila številne ljudi, od bolnikov do svojcev.« Poudaril je tudi, da roman ne bo ostal zapisan le kot prodajna uspešnica, temveč kot delo, ki je spremenilo javni diskurz. 

Fotografije z novinarske konference

(Foto: Barbara Reya/Mediaspeed)

Bronja Žakelj je priznala, da so bili njeni začetni pomisleki veliki, saj je v času izida konkurirala prepoznavnim imenom z avtobiografijami: »Zdelo se mi je, da avtobiografije nekoga iz ulice pač nihče ne bo bral. Po prvih mesecih sem hodila v Beletrino spraševat, ali se knjiga sploh prodaja. Šele odziv bralcev me je prepričal, da je zgodba dosegla širši krog.« Dodala je, da se ji je sprva zdelo, kot da knjigo kupujejo samo »moja teta Marina, sodelavke in prijatelji«, a je kmalu postalo jasno, da je dosegla veliko širše občinstvo. Posebej jo je presenetilo, da so knjigo kupovali tudi ljudje, ki si sicer knjige običajno izposojajo: »To je bil zame znak, da je knjiga res prebila krog običajnih bralcev.« Kot je povedala, so s tem razpadale tudi »tišine in zaklenjene zgodbe« v bralcih in v njej sami. Ob premieri filma v Sarajevu pa jo je presenetila silna moč filmskih podob: »Presenetilo me je, kako je vse tisto, kar se je v mojem svetu že zracionaliziralo, v dvorani dobilo tak naboj in pospešek. Takrat sem šele razumela silovitost in emocionalno zahtevnost filma.« 

Fotografije iz knjige

(Foto: Barbara Reya/Mediaspeed)

Režiser Marko Naberšnik, ki se je po Petelinjem zajtrku in Šanghaju znova lotil literarne predloge, je pojasnil, da je zgodbo sprva spoznal kot bralec, nato pa kot soustvarjalec scenarija: »Knjiga me je posrkala. Način, kako Bronja govori o težkih temah in odpira nove perspektive, me je navdušil. Jasno je, da film in knjiga govorita z različnim jezikom. Ogromno je odpadlo, a jedro, tista velika kuhinja, družina, otroštvo, je ostalo.« Dodal je, da ga je ob odzivih občinstva posebej presenetil terapevtski učinek filma: »Ko so ljudje stali v vrsti, da nam čestitajo, smo se pogovarjali o res osebnih temah in izkušnjah. Film je sprožil samorefleksijo in notranje mehčanje, kar me je ganilo.«
(Foto: Barbara Reya/Mediaspeed)

Producent Aleš Pavlin (Perfo) pa je poudaril, da gre za eno najzahtevnejših koprodukcij zadnjih let: »Film je nastajal sedem let, sodelovalo je šest držav, počrpali smo praktično vse javne vire v Evropi, poleg tega pa so se odzvali številni sponzorji.« Ob tem je spomnil na izjemne odzive občinstva na festivalskih projekcijah: »V Sarajevu je dvorana dihala s filmom od prve minute. Ljudje so se smejali, jokali, spet smejali. V Črni gori, kjer smo imeli termin ob enajstih zvečer, so vsi gledalci vztrajali do konca in ob 1.15 ponoči smo doživeli stoječe ovacije. To je nekaj, kar ostane za vse čase.« 

Udeleženci so spregovorili tudi o širšem kontekstu povezovanja knjige in filma. Mitja Čander je izpostavil, da roman in film Belo se pere na devetdeset nista le uspešnici vsak v svojem mediju, temveč bosta živela naprej tudi na digitalnih platformah: »S portalom Beletrina Digital smo ponudili prostor za e-knjige, zvočne knjige in tudi izbor kakovostnih filmov. Verjamem, da bo kmalu tudi Bronjin film na voljo na tej platformi. Posebnost tega projekta je, da se prvič na enem mestu srečajo knjiga, film in ponovno knjiga. S tem pa bralcu in gledalcu odpiramo povsem nove perspektive.«

Tako se uspešnica, ki je najprej osvojila bralce in nato še filmsko občinstvo, zdaj umešča v novo, hibridno obliko, ki združuje literaturo in film. Filmska izdaja romana Belo se pere na devetdeset je že na voljo v knjigarnah, film pa bo slovensko premiero doživel 20. novembra.

VIR: KREATIVNA BAZA

. . .

Editor

Avtor pri si24.news