Za razvoj Posočja so nujna vlaganja v cestno infrastrukturo, železnico in internetno povezavo: »Občine ne morejo v nedogled krpati posledic zgrešenih državnih politik«

Za razvoj Posočja so nujna vlaganja v cestno infrastrukturo, železnico in internetno povezavo: »Občine ne morejo v nedogled krpati posledic zgrešenih državnih politik«

 
Ljubljana, 3. oktober 2025 - Delegacija Državnega sveta Republike Slovenije, ki so jo sestavljali predsednik Marko Lotrič, generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs in državni svetnik Oton Bratuž, je včeraj, v četrtek, 2. oktobra, opravila regijski obisk v Posočju, že osmi po vrsti. V pogovorih z župani in na obiskih pomembnih podjetij so bila v ospredju razvojna vprašanja, ki zadevajo tako lokalne skupnosti kot tudi širšo državno raven. 

V Tolminu so se predstavniki Državnega sveta RS srečali z župani občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Cerkno, medtem ko se je župan Idrije opravičil. Z županom Občine Kanal ob Soči se je delegacija srečala na lokaciji podjetja Alpacem Cement d. o. o. Pogovori so razkrili številne izzive regije – od demografskih sprememb in pomanjkanja dostopnih stanovanj do oteženega zagotavljanja javnih storitev na območjih z manjšo gostoto prebivalstva. Posebna pozornost je bila namenjena tudi prometni dostopnosti, finančnim omejitvam občin ter razvoju turizma in kmetijstva. 

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je poudaril pomen srečanj z lokalnimi skupnostmi in izpostavil infrastrukturne izzive: »Razvoj področja vidimo predvsem v infrastrukturi – v četrti razvojni osi in železniški povezavi med Novo Gorico in Jesenicami, v optičnih vlaknih in hitrem internetu, pa tudi v zdravstvenih domovih, šolah in vrtcih. Ko obiskujem različne dele Slovenije, spoznavam, da so župani motor razvoja ne samo posameznih občin, temveč celotne Slovenije in presenečen sem, ko ugotavljam, kako težko delo opravljajo. V Državnem svetu RS smo prepričani, da bi pokrajine prebivalcem omogočile boljšo kakovost življenja, hitrejše upravne postopke in večjo avtonomijo pri odločanju o projektih, ki so prilagojeni lokalnim potrebam.  V Državnem svetu RS bomo vse predloge županov strnili v pobudo, ki jo bomo naslovili na vlado ter pristojna ministrstva.« 

Generalna sekretarka dr. Monika Kirbiš Rojs je ob tem spomnila na dolgoletna prizadevanja za pokrajinsko zakonodajo in težave, ki jih povzroča centralizacija države: »Že od prejšnjega mandata Državnega sveta RS smo podedovali paket pokrajinske zakonodaje, ki ga je pripravljalo več kot 60 strokovnjakov. Ta je dobro pripravljen, težava pa je pomanjkanje politične volje v parlamentu. Uvedba pokrajin bi bila nujna, saj je Slovenija vse bolj centralizirana – več kot 140.000 ljudi se vsak dan vozi v Ljubljano, številni pa delo iščejo tudi v tujini. Obmejna območja so posebej ranljiva, saj jih država pogosto zapostavlja. Če želimo, da se bodo na teh območjih ohranili prebivalstvo in osnovne življenjske funkcije, potrebujemo konkretne ukrepe in boljše črpanje evropskih sredstev. Slovenija je na področju kohezijske politike 2021–2027 med vsemi državami EU žal na zadnjem mestu, čeprav so potrebe na terenu ogromne.« 

Državni svetnik Oton Bratuž, ki prihaja prav iz teh krajev, je izpostavil pomen neposrednega pogovora z župani: »Vesel sem, da so se danes v Tolminu zbrali skoraj vsi vabljeni župani. Njihova skrb je upravičena – trudijo se zadržati prebivalstvo, podpirajo kmetijstvo, vlagajo v infrastrukturo, a jih trenutni ukrepi države postavljajo v težek položaj. Za nas, obmejne in obrobne občine, je stanje res zahtevno. Posebej bi rad opozoril na četrto razvojno os, ki trenutno ne vključuje cestne povezave med Tolminom in Novo Gorico. Ta povezava je za razvoj Posočja ključna in nikakor ne sme biti izpuščena iz prihodnjih programov.« 

Župan Tolmina Alen Červ je dodal pogled s terena in opozoril na odnos države do regije: »Župani severnega dela goriške regije smo bili obiska delegacije iz Državnega sveta zelo veseli. Če država ne bo skrbela za policentrični razvoj in za obmejna območja, se bo Slovenija kot celota razvijala počasneje. Goriška regija zna dobro sodelovati, a težava je odnos države. Občine ne morejo v nedogled krpati posledic zgrešenih državnih politik. Ključno je, da podpiramo gospodarstvo – brez ustvarjalnih sektorjev ne bo sredstev za socialne storitve, stanovanja in infrastrukturo. V Tolminu dobro sodelujemo z lokalnimi podjetji, a največja težava je pomanjkanje kadra, ki omejuje razvoj.« 

Delegacija se je v okviru obiska seznanila tudi z delovanjem ključnih gospodarskih družb v regiji. Najprej so obiskali podjetje Alpacem Cement, d. o. o., v Anhovem, kjer so jih sprejeli predsednik uprave dr. Tomaž Vuk in član uprave mag. Dejan Bostjančič-Zwitter. Alpacem je edina cementarna v Sloveniji, ki zaposluje približno 350 ljudi in ima več kot stoletno tradicijo. Podjetje se ob svoji strateški vlogi v gradbeni verigi usmerja v trajnostno proizvodnjo in si je zastavilo ambiciozen cilj – do leta 2035 doseči ogljično nevtralnost in postati regijski pilot zelene transformacije. 

Obisk se je zaključil v podjetju Hidria Advancetec v Tolminu, kjer je delegacijo sprejel direktor poslovne enote mag. Rudi Kragelj. Hidria je eden izmed največjih slovenskih proizvajalcev za avtomobilsko industrijo, ki s svojimi inovacijami na področju električne mobilnosti in avtomatizacije krepi globalno prisotnost ter ostaja pomemben zaposlovalec v regiji. 

Foto: Benjamin Beci/DS RS.