Ljubljana, 15. oktober 2025 – Državni svetniki so se na 32. redni seji seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Kraljevine Danske Svetu Evropske unije, obravnavali Predlog zakona o sodiščih (ZS-1) ter poslali Zakon o zdravstveni dejavnosti v ustavno presojo.

Ljubljana, 15. oktober 2025 – Državni svetniki so se na 32. redni seji seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Kraljevine Danske Svetu Evropske unije, obravnavali Predlog zakona o sodiščih (ZS-1) ter poslali Zakon o zdravstveni dejavnosti v ustavno presojo.

Državni svetniki so se seznanili s prednostnimi nalogami predsedovanja Kraljevine Danske Svetu Evropske unije v obdobju od 1. julija do 31. decembra 2025, ki jih je predstavil veleposlanik Kraljevine Danske Christian Thorning. Danska, ki Svetu EU predseduje že osmič, je predsedovanje prevzela od Poljske 1. julija letos. Geslo predsedovanja s poudarkom na varnosti, odpornosti, konkurenčnosti in zelenem prehodu je »Močna Evropa v spreminjajočem se svetu«. V ospredju danskega predsedovanja je krepitev evropske varnosti in obrambnih zmogljivosti, nadaljevanje podpore Ukrajini ter spodbujanje enotnosti in strateške avtonomije Evropske unije. Med pomembnimi temami so tudi skupne evropske nabave orožja, krepitev trgovinskih odnosov z ZDA ter notranje reforme EU, ki bodo omogočile učinkovitejše delovanje Unije in pripravljenost na prihodnje širitve. Veleposlanik Thorning je poudaril, da Danska predsedovanje vidi kot priložnost za spodbujanje sodelovanja med državami članicami in za krepitev vloge Evropske unije kot globalnega akterja v času naraščajočih geopolitičnih izzivov.

Državni svet je pod točko 4. obravnaval in podprl Predlog zakona o sodiščih (ZS-1) - druga obravnava, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo v osnovni različici predložila Vlada Republike Slovenije. Zakon je del tako imenovanega »sodnega zakonodajnega paketa«. Cilji zakona so povečanje učinkovitosti in kakovosti sodnega sistema, uskladitev položaja sodnika prve stopnje ter prenova prvostopenjskih sodišč, zagotovitev enakomerne obremenjenosti prvostopenjskih sodišč in optimalne izrabe kadrovskih virov v sodstvu, enako varstvo pravic strank glede na čas reševanja zadev ter povečanje zaupanja v sodstvo. 
Uvaja se enotna organizacijska struktura – okrožje kot osnovna enota prve stopnje, z enotnim okrožnim sodnikom, pri čemer se sedanja okrajna sodišča preoblikujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Dostop do sodnega varstva v lokalnem okolju se ohranja, saj se zapirajo le tiste enote, ki delujejo na istih lokacijah kot okrožna sodišča. Reforma sledi prizadevanjem za odpravo neučinkovitosti dvotirne sodne ureditve, ki je povzročala neenakomerno obremenjenost sodnikov, dolgotrajne postopke in različne hitrosti reševanja zadev v posameznih delih države. Nov sistem naj bi predsednikom okrožnih sodišč omogočil boljše upravljanje kadrov in enakomerno porazdelitev dela, s čimer se bodo zmanjšali zaostanki in povečala specializacija sodnikov. Državni svet je bil seznanjen tudi z drugimi pomembnimi novostmi, ki jih prinaša zakon: omejitev mandata predsednika sodišča na pet let z možnostjo enkratne ponovitve, obvezen periodični nadzor nad delom sodne uprave na tri leta, uvedba instituta začasnega suspenza predsednika v primeru postopka razrešitve, sistemski mehanizem psihološke podpore sodnikom in sodnemu osebju ter krepitev digitalizacije sodstva, ki vključuje vzpostavitev Centralnega dokumentacijskega digitalizacijskega centra (CDDC) v Celju in uporabo aplikacije Tipko za samodejno prepisovanje govora. Državni svet poudarja, da je digitalizacija ključni element uspeha sodne reforme, saj razbremenjuje sodnike administrativnih nalog, povečuje učinkovitost postopkov in krepi zaupanje javnosti v pravosodni sistem. Državni svet pozdravlja ohranitev sodnih storitev v lokalnem okolju, rešitve glede poslovanja sodišč na dvojezičnih območjih ter postopno uveljavitev reforme, ki naj bi se začela 1. januarja 2027, po predhodni pripravi implementacijskega načrta in sprememb sodnega reda. 

Državni svetniki so na pobudo predsednika Državnega sveta Marka Lotriča obravnavali in podprli predlog zahteve za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), natančneje: predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti določb c) in č) ter e) točke osmega odstavka 5. člena, desetega odstavka 29. člena, drugega odstavka 29.c člena, prvega, tretjega in četrtega stavka tretjega odstavka ter petega odstavka 42. člena, 7. točke prvega odstavka 44.f člena, 2. točke prvega odstavka 44.č člena, tretjega odstavka 44.č člena, 8. točke prvega odstavka 44.j člena, 51.a člena ter 53.b člena ter prvega, drugega, tretjega in šestnajstega odstavka 46. člena ter drugega in tretjega odstavka 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti.
V predlogu zahteve je poudarjeno, da je novela ZZDej-N, ki naj bi prispevala k izboljšanju in stabilizaciji javnega zdravstvenega sistema, povzročila nasprotno – sistemsko nestabilnost, pravno negotovost in nesorazmerne posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, koncesionarjev in pacientov.
Izpodbijane določbe po oceni pobudnika kršijo načela pravne države, enakosti pred zakonom, svobodne gospodarske pobude in svobode dela. Med najbolj sporne ukrepe sodijo absolutna prepoved statusnega preoblikovanja koncesionarjev, ki jim onemogoča organizacijsko preoblikovanje (npr. iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo), saj bi s tem samodejno izgubili koncesijo, ter uvedba nejasnega in pravno nedorečenega pojma »dejanski lastnik«, na katerega je vezana veljavnost koncesije. Ker zakon ne določa jasno, kdo ta oseba je, se po mnenju pobudnika ustvarja pravna negotovost, tveganje arbitrarnosti in možnost nenadnih odvzemov koncesij brez jasnih kriterijev. Pobudnik je posebej opozoril na dvojna merila pri obravnavi javnih zavodov in koncesionarjev, čeprav opravljajo isto javno službo. Koncesionarji morajo po noveli vse izvajalce javnega programa zaposliti, medtem ko javni zavodi lahko še naprej sodelujejo s pogodbenimi sodelavci. Takšna ureditev po mnenju pobudnika krši načelo enakosti pred zakonom in temelji na pavšalnih očitkih o domnevnih privilegijih koncesionarjev. Novela posega tudi v pravice zdravstvenih delavcev, saj uvaja obvezno vključevanje v 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, ne glede na voljo delavca, specializacijo ali pogodbo o zaposlitvi, neupoštevanje pa se kaznuje z globo. Takšna ureditev pomeni obliko prisilnega dela, kar je v nasprotju z ustavno zagotovljeno svobodo dela. Pobudnik opozarja, da bo to povzročilo dodatno obremenitev, izgorelost in odliv strokovnega kadra iz javnega sistema ter posledično ogrozilo tudi varnost pacientov. Novela prinaša tudi stroge omejitve dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev v javnih zavodih, saj praktično prepoveduje opravljanje tržne dejavnosti zunaj matičnega zavoda. Po oceni pobudnika takšna prepoved ne rešuje pomanjkanja kadra, temveč ga povečuje in zmanjšuje dostopnost zdravstvenih storitev v regijah zunaj večjih centrov. Poleg tega novela krši tudi načelo varstva zaupanja v pravo, saj obstoječim izvajalcem, ki so desetletja delovali skladno z zakonodajo, nalaga izpolnjevanje novih in finančno zahtevnih pogojev v zelo kratkih rokih (od 12 do 30 mesecev). Takšna ureditev po mnenju pobudnika ni le nepravična, temveč predvsem za manjše izvajalce tudi neizvedljiva in vodi v zapiranje ambulant ter centralizacijo zdravstvene oskrbe, s čimer se zmanjšuje dostopnost za paciente.
Izpodbijane določbe po oceni Državnega sveta povzročajo pravno in sistemsko negotovost, slabšajo dostopnost zdravstvenih storitev ter ogrožajo stabilnost javnega zdravstvenega sistema. S sprejemom predloga Državni svet izpolnjuje svojo odgovornost do zaščite ustavnega reda in pravice državljanov do dostopnega in kakovostnega zdravstva.

Državni svetniki so začeli obravnavo predloga dopolnitve Poslovnika Državnega sveta (PoDS-1I), ki jo je vložila Interesna skupina lokalnih interesov, in amandmajev k predlogu dopolnitve, pri čemer so odločili, da se razprava in odločanje o dopolnitvi poslovnika in vloženih amandmajih preložita na prvo naslednjo redno sejo Državnega sveta po prejeti opredelitvi Mandatno-imunitetne komisije do vloženih amandmajev.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:

•    pobudo državnih svetnikov in državne svetnice Marka Lotriča, Jasmine Opec Vöröš in Davida Klobase glede načrtovanja in izvajanja ukrepov za krepitev konkurenčne sposobnosti in razvojne moči Pomurja. Pobuda, ki temelji na junijskem regijskem obisku Državnega sveta v Pomurju in Slovenskih goricah, povzema ključne izzive regije – od počasnejše gospodarske rasti in odseljevanja mladih do omejenega dostopa do zdravstvenih storitev – ter predlaga 16 konkretnih ukrepov, s katerimi bi država pripomogla k bolj uravnoteženemu razvoju. Med ključnimi poudarki pobude so: pospešitev črpanja evropskih sredstev in sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, krepitev razvojnih regij kot prehodnega koraka do vzpostavitve pokrajin, več spodbud za sadjarstvo in zelenjadarstvo ter druge kmetijske panoge, pomembne za prehransko varnost, znižanje davčnih in prispevnih obremenitev plač za zadržanje kvalificirane delovne sile, vzpostavitev novih izobraževalnih in raziskovalnih institucij v regiji, dosledno financiranje Sklada za razvoj Pomurja in Porabja v skladu z meddržavnim dogovorom, zagotavljanje dostopnega javnega zdravstva na podeželju in preučitev ustanovitve Pomurskega zdravstvenega centra, poenostavitev postopkov pri rabi geotermalne energije, pospešitev izgradnje 110 kV daljnovoda Murska Sobota–Lendava, ter priprava celovite strategije za ravnanje z odpadki in premislek o uvedbi kavcijskega sistema za embalažo.
Predlagatelji pobude so poudarili, da ima Pomurje pomemben gospodarski, kmetijski in energetski potencial, a se še vedno sooča z zaostankom v razvoju v primerjavi z drugimi regijami. V letu 2024 je BDP Pomurja znašal 1,8 milijarde evrov oziroma 2,7 odstotka slovenskega BDP, medtem ko je BDP na prebivalca za približno tretjino nižji od državnega povprečja.
Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli;

•    vprašanja državnega svetnika Branka Tomažiča glede zagotavljanja varnosti ljudi in izvajanja ukrepov upravljanja populacije rjavega medveda v Republiki Sloveniji. Vprašanja se osredotočajo na sistematično in trajnostno upravljanje populacije rjavega medveda, ki omogoča sobivanje z ljudmi; hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo odločb o nadzorovanem odvzemu medvedov iz narave, tudi v primeru pritožb; zagotavljanje varnosti prebivalcev podeželja in spoštovanje njihovih ustavnih pravic; ukrepe glede prenasičenosti populacije medvedov in preprečevanje konfliktov ter vlogo nevladnih organizacij, ki z legalnimi pritožbami pogosto zavirajo izvajanje strokovno podprtih odlovov. 
Državni svetnik je izpostavil, da se populacija rjavega medveda v Sloveniji hitro povečuje, kar povzroča gospodarsko škodo, ogroža varnost ljudi in omejuje varno gibanje na podeželju. V letu 2025 so bile zabeležene resne situacije, vključno s hudo poškodovanimi osebami. Opozoril je, da strokovna priporočila poudarjajo potrebo po uravnoteženem upravljanju populacije, rednem in interventnem odstrelu ter učinkovitih preventivnih ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi, kmetijstva in lokalnega okolja.
Državni svetniki so vprašanja, naslovljena na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor, podprli;

•    pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za zaščito kmetijskih zemljišč z namenom ohranjanja in povečevanja prehranske samooskrbe na območju strateškega pomena za pridelavo hrane (ankaranska Bonifika). Komisija je poudarila nujnost celovite zaščite in ohranitve rodovitnih kmetijskih zemljišč strateškega pomena, preprečitve njihove nadaljnje degradacije, zavarovanja državnih zemljišč v zakupih kmetovalcev ter zagotovitve njihove nemotene uporabe za pridelavo hrane. Poleg tega je izpostavila potrebo po preprečitvi vdora morske vode na kmetijske površine, sanaciji že zasoljenih zemljišč ter obnovi rodovitnosti in stabilizaciji vodnega režima.
V obrazložitvi je komisija izpostavila, da je zaradi posegov Luke Koper pri poglabljanju ankaranskega obrobnega kanala prišlo do vdora slane vode na približno 105 hektarjev rodovitnih zemljišč, kar je ogrozilo pridelavo zelenjave in lokalno prehransko oskrbo. Zaradi majhne razpoložljivosti kmetijskih površin na prebivalca je vsaka dodatna izguba zemljišč neposredno povezana z zmanjšanjem prehranske varnosti in povečano odvisnostjo od uvoza.  Zato je nujno preveriti skladnost državnih prostorskih aktov z določbami uredbe ter zagotoviti medsebojno usklajenost pri pripravi nadaljnjih prostorskih in infrastrukturnih načrtov.
Državi svetniki so pobude, naslovljene na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, podprli.

Posnetek 32. redne seje Državnega sveta je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=vLrBJjBLd3E