Ljubljana, 15. oktober 2025 - Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je na 65. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predstavil dve zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora, in sicer o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I) ter o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I).

Ljubljana, 15. oktober 2025 - Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je na 65. nujni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predstavil dve zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje Državnega zbora, in sicer o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I) ter o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I).

Državni svet je na 19. izredni seji 25. septembra sprejel odločitev, da zahteva ponovno odločanje o noveli zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki jo je Državni zbor sprejel 18. septembra. 

Po oceni Državnega sveta je sporen predvsem 3. člen, ki med temeljne naloge Generalne policijske uprave uvršča izvajanje nalog prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) ter drugih medicinskih prevozov.

Državni svet meni, da gre za sistemsko in ustavnopravno vprašljivo rešitev, saj naloge s področja zdravstvene dejavnosti prenaša na policijo, ki je organ državne prisile, ne pa del javnega zdravstvenega sistema. Takšna ureditev po mnenju sveta krši resorno načelo in ustvarja pravno neskladje, saj bi lahko povzročila nejasno delitev odgovornosti in poveljevanja med zdravstveno in policijsko sfero. Na to so po besedah predsednika Državnega sveta Marka Lotriča opozarjali tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ter strokovna združenja. 

Državni svet opozarja, da bi skupna helikopterska flota za policijske in zdravstvene potrebe lahko ogrozila zanesljivost in odzivnost sistema, obenem pa rušila zaupanje javnosti v dostopnost nujne pomoči.
Med razlogi za odložilni veto so izpostavili tudi opozorila Policijskega sindikata Slovenije o obveznem obdobnem preverjanju znanja policistov. Novela namreč določa, da generalni direktor policije policistu odvzame pravico izvajati pooblastila tudi v primeru, če se iz neupravičenih razlogov ne udeleži preverjanja znanja ali če ga trikrat zaporedoma ne opravi.

Državni svet je tudi opozoril, da so bile določene rešitve, ki so bile v zakon vključene na podlagi dopolnil na predlagane določbe, neusklajene s socialnimi partnerji oziroma v nasprotju s predhodnimi dogovori s socialnimi partnerji.

Državni svet je 1. oktobra na 20. izredni seji sprejel zahtevo za ponovno odločanje o noveli Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki jo je Državni zbor sprejel 25. septembra.

Državni svetniki so ocenili, da novela znižuje standarde pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva so po njihovi oceni spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na sedem dni od odpreme dokumenta oz. od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku.

Sporna se jim zdi tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka odpove pravici do pritožbe že pri ustni razglasitvi. Ustna seznanitev stranke ne more zagotavljati enake kakovosti obveščenosti, kot jo omogoča pisna odločba z natančno obrazložitvijo, zato je nepreklicna odpoved pritožbam, ki povzroči dokončno izgubo možnosti pravnega varstva, prekomeren poseg v ustavna procesna jamstva.

Kot še eno sporno omejitev pa so navedli omejitev pravice do obrambe v postopkih, kjer obravnavajo tajne podatke. Ta pravica se stranki v zvezi s tajnimi podatki namreč zagotovi le prek pooblaščenca, stranki pa se s tem onemogoči aktivno sodelovanje in celovita obramba.

Pri pripravi novele stroka ni sodelovala in ji izrazito nasprotuje, je poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Spomnil je, da je na predlog novele letelo več opozoril zakonodajno-pravne službe DZ, komisije DS za upravno ureditev in Sodnega sveta o neskladjih sprememb z ustavo in pravnim sistemom, a so bila njihova opozorila prezrta. »Naš namen je zagotoviti, da se sistemske in ustavne rešitve sprejemajo premišljeno, v sodelovanju s stroko in z varovanjem pravic državljanov,« je v predstavitvi zahteve dejal Lotrič.