Ministri članic EU, pristojni za energetiko, so danes v Luxembourgu podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028. Tako se bo lahko Svet EU začel o tem pogajati z Evropskim parlamentom, ki je pogajalsko izhodišče že sprejel.

Luxembourg, 20. oktobra (STA) - Ministri članic EU, pristojni za energetiko, so danes v Luxembourgu podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028. Tako se bo lahko Svet EU začel o tem pogajati z Evropskim parlamentom, ki je pogajalsko izhodišče že sprejel.

Ministri so danes potrdili izhodišče Sveta za pogajanja, glede na katero bi bil uvoz ruskega plina prepovedan od 1. januarja 2026. Pri tem bi za obstoječe pogodbe, sklenjene pred 17. junijem letos, veljalo prehodno obdobje. Za kratkoročne pogodbe bi se to izteklo 17. junija 2026, za dolgoročne pa 1. januarja 2028. Od takrat bi torej bil uvoz plina - tako tistega po plinovodih, kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) - popolnoma prepovedan.

Obstoječe pogodbe o dobavi plina iz Rusije bi bilo po pogajalskih izhodiščih sveta mogoče spreminjati le iz zelo ozko opredeljenih operativnih razlogov, spremembe pa ne bi smele voditi v povečanje dobavljenih količin plina. Bi pa veljala izjema za tiste države brez izhoda na morje, "ki so jih prizadele nedavne spremembe dobavnih poti". Med članicami EU sta v zadnjih mesecih to predvsem Madžarska in Slovaška.

Izhodišča sveta glede na prvotni predlog Evropske komisije prinašajo tudi nekatere razbremenitve administrativnih postopkov pri uvozu plina, ki ne izvira iz Rusije, v primerjavi s postopki za ruski plin. Ob tem je predviden mehanizem predhodne odobritve - za ruski plin bi bilo dokumentacijo za to odobritev treba vložiti vsaj mesec dni pred pritokom plina, za plin od drugod pa najmanj pet dni pred pritokom. Za določene države medtem predhodna odobritev niti ne bi veljala, so v sporočilu za javnost pojasnili v Svetu EU.

Pri pošiljkah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki vsebujejo kombinacijo ruskega in neruskega plina bi morala dokumentacija razkrivati deleža enega in drugega, uvoz pa bil dovoljen le za LNG neruskega izvora.

Nastajajoča uredba predvideva, da bodo morale članice pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina. Svet predlaga, da ta zahteva ne bi veljala za tiste države, ki lahko dokažejo, da ruskega plina več ne kupujejo. Podobna ureditev naj bi sicer veljala na področju uvoza ruske nafte.

Svet EU v svojih izhodiščih predvideva še zahtevo po reviziji izvajanja uredbe po dveh letih od njene uveljavitve, obenem pa razjasnjuje tudi člen o začasnem umiku prepovedi uvoza ruskega plina v primerih velikih tveganj za varnost oskrbe.

T. i. splošni pristop je v razpravi na zasedanju podprla tudi Slovenija, pri čemer je namestnica slovenske stalne predstavnice pri EU Andreja Viher White poudarila pomen zagotavljanja varnosti dobav energentov in preprečevanja nenadnih skokov cen. Instrumenti, ki jih vključuje predlog uredbe, po njenih navedbah naslavljajo te cilje.

Zdaj bo lahko Svet EU začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. V izhodišču, ki sta ga potrdila pristojna odbora, se zavzema za prepoved uvoza plina in nafte iz Rusije s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.

Evropska komisija je spričo ruske agresije na Ukrajino že maja 2022 predstavila načrt za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv, ki je prispeval k bistvenemu zmanjšanju uvoza tovrstnih energentov iz Rusije. V začetku maja letos pa je komisija predstavila še načrt za popolno opustitev uvoza ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027.

Plin iz Rusije je sicer pred začetkom ruske agresije predstavljal 45 odstotkov vsega plina, uvoženega v EU, letos pa 13 odstotkov.

VIR: Tax Fin Lex