Vlada zavrača očitke fiskalnega sveta, da predloga proračunov za leti 2026 in 2027 odmikata javnofinančno politiko od začrtane poti. Načrtovana fiskalna politika je v mejah dopustnih odstopanj, predvidenih v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028, je zapisala v odzivu. Zagotovila je, da se zaveda tveganj in bo po potrebi ukrepala.

Ljubljana, 20. oktobra (STA) - Vlada zavrača očitke fiskalnega sveta, da predloga proračunov za leti 2026 in 2027 odmikata javnofinančno politiko od začrtane poti. Načrtovana fiskalna politika je v mejah dopustnih odstopanj, predvidenih v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025-2028, je zapisala v odzivu. Zagotovila je, da se zaveda tveganj in bo po potrebi ukrepala.

Vlada je proračunske dokumente za leti 2026 in 2027 poslala konec septembra v DZ in so v postopku obravnave, fiskalni svet pa je ocenil njihov vpliv na celotne javne finance. Kot je zapisal v danes objavljeni oceni, se je že letos javnofinančni primanjkljaj povečal, do leta 2028 pa naj bi dosegel raven okoli 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Vlada je stališče do te ocene sprejela na današnji dopisni seji. Spomnila je, da se je z reformo pakta za stabilnost in rast razrahljalo spoštovanje letnih fiskalnih ciljev. Cilj je namreč srednjeročno zmanjševane ali ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP in zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti dolga, zato so dovoljena odstopanja od poti gibanja očiščenih izdatkov, je zapisala. Ob tem se preverja tudi, ali je odstopanje povezano z višjimi izdatki z obrambo.

Zagotovila je, da se namenska sredstva, denimo za poplave in dolgotrajno oskrbo, trošijo transparentno. Prav s tem namenom je bil vzpostavljen sklad za obnovo po poplavah, prispevki za dolgotrajno oskrbo pa se zbirajo na ločenem poslovnem računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki o njih vodi ločene finančne in podatkovne tokove.

Glede napovedane božičnice in morebitnih dodatnih transferjev v zdravstveno in pokojninsko blagajno, ki jih fiskalni svet ocenjuje kot javnofinančno tveganje, je vlada pojasnila, da so med izvrševanjem državnega proračuna na razpolago tudi ukrepi za uravnoteženje proračuna, če se zaradi nastanka novih obveznosti ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna. Med drugim lahko začasno zadrži izvrševanje proračuna, ustavi prevzemanje obveznosti ali pa prerazporedi sredstva.

V letih 2026 in 2027 so investicijski izdatki načrtovani v višini 2,3 milijarde evrov, kar je več kot v zadnjih nekaj letih. A kot je zapisala vlada, povečanje investicijskih izdatkov ni posledica neracionalnosti, temveč rezultat strateške odločitve, da Slovenija ne izgubi investicijskega zagona.

Zagotovila je še, da se zaveda številnih tveganj in negotovosti, ki izhajajo med drugim iz demografskih gibanj, podnebnih sprememb, geopolitičnih in globalnih izzivov. Zato spremlja aktualna dogajanja in se nanje odziva.

VIR: Tax Fin Lex