Po sprejetih odložilnih vetih Državnega sveta RS je Državni zbor RS na oktobrski (35. redni seji) - vnovič obravnaval novele zakona o splošnem upravnem postopku, o organiziranosti in delu v policiji, o gozdovih in o vrtcih, o katerih bodo poslanci ponovno odločali. Za uveljavitev novel bo tokrat potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.

Ljubljana, 21. oktober 2025 – Po sprejetih odložilnih vetih Državnega sveta RS je Državni zbor RS na oktobrski (35. redni seji) - vnovič obravnaval novele zakona o splošnem upravnem postopku, o organiziranosti in delu v policiji, o gozdovih in o vrtcih, o katerih bodo poslanci ponovno odločali. Za uveljavitev novel bo tokrat potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v imenu Državnega sveta RS in kot prvopodpisani predlagatelj odložilnih vetov na novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I) ter novelo Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-I) - obrazložil obe zahtevi za ponovno odločanje o navedenih novelah zakonov (Državni svet je veto na ZODPol-I sprejel 25. 9. 2025, na ZUP-I pa 1. 10. 2025).

Državni svet RS pri noveli o splošnem upravnem postopku najbolj skrbijo spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 na sedem dni od odpreme dokumenta. Kot sporni se DS RS zdita tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka odpove pravici do pritožbe že pri ustni razglasitvi, in omejitev pravice do obrambe v postopkih, kjer obravnavajo tajne podatke.

Kot je poudaril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, sprejete zakonske rešitve ne zagotavljajo predvidljivosti upravnega postopka, breme njegovega pospeševanja oziroma poenostavitve pa prenašajo na stranke. To bo po njegovih opozorilih vodilo v povečanje upravnih sporov in na koncu tudi ustavnih pritožb.

Novela zakona o organiziranosti in delu v policiji uvaja štipendije za delo v policiji ter komandirje policijskih postaj namesto sedanjih načelnikov, Generalni policijski upravi pa nalaga nalogo prevoznika za potrebe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Do slednjega je Državni svet RS  najbolj kritičen. "HNMP je po našem prepričanju posebna zdravstvena dejavnost, ki se mora izvajati in nadzorovati znotraj zdravstvenega sistema, po pravilih, ki jih določi minister za zdravje, zakonska rešitev pa prenaša nalogo prevoznika na policijo, ki je organ za varovanje javne varnosti in reda ter za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj," je Lotrič utemeljil odložilni veto DS RS. .

Argumente za odložilni veto na novelo zakona o gozdovih, ki prinaša spremembe v sestavi sveta Zavoda za gozdove Slovenije, opredeljuje pridobivanje sečnih ostankov in trajna skladišča, uvaja nacionalno gozdno inventuro, preureja področje prepovedi vožnje v gozdu in zvišuje globe, je predstavil državni svetnik in predsednik Komisije DS RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič. Posvaril je do zakonske rešitve, da se po novem kot prekršek sankcionira ne le sečnja, temveč tudi spravilo lesa brez odločbe ali v nasprotju z njo. "Gre za bistveno širitev sankcioniranja, saj spravilo lesa iz lastnega gozda predstavlja temeljno izvrševanje lastninske pravice," je med drugim še opozoril Tomažič. 

Pri obravnavi novele zakona o vrtcih, ki ukinja fleksibilen normativ števila otrok v vrtčevskih oddelkih in spreminja financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije, tako da bodo morali ti za pridobivanje javnih sredstev izvajati ali program po posebnih pedagoških načelih ali lasten program, občine pa bodo lahko tistim z lastnim programom financiranje na podlagi demografskih podatkov zavrnile, je stališče Državnega sveta RS in argumente za odložilni veto predstavil državni svetnik dr. Matjaž Štolfa. Poudaril je, da so rešitve "finančno obremenjujoče, ustavno vprašljive in dolgoročno škodljive za občine, družine in celoten sistem predšolske vzgoje".