Združenje bank Slovenije je v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Zvezo potrošnikov Slovenije ter slovenskimi bankami in hranilnicami danes pripravilo novinarsko konferenco z naslovom »Kibernetsko odporno družbo bomo zgradili le z zavezništvom vseh deležnikov«. Dogodek, ki poteka v okviru oktobra – meseca kibernetske varnosti, je namenjen ozaveščanju javnosti o naraščajočih tveganjih spletnih goljufij in potrebi po skupnem ukrepanju.

Ljubljana, 23. oktober 2025 – Združenje bank Slovenije je v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Zvezo potrošnikov Slovenije ter slovenskimi bankami in hranilnicami danes pripravilo novinarsko konferenco z naslovom »Kibernetsko odporno družbo bomo zgradili le z zavezništvom vseh deležnikov«. Dogodek, ki poteka v okviru oktobra – meseca kibernetske varnosti, je namenjen ozaveščanju javnosti o naraščajočih tveganjih spletnih goljufij in potrebi po skupnem ukrepanju.

Skupen cilj: večja kibernetska odpornost družbe

V uvodnem nagovoru je mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije, poudarila, da digitalizacija prinaša številne koristi, hkrati pa odpira vrata novim tveganjem. »Kibernetska varnost se začne pri vsakem posamezniku, a zares varno digitalno okolje lahko ustvarimo le, če sodelujejo vsi – finančne institucije, izobraževalne ustanove, policija, potrošniške organizacije in država,« je izpostavila.

V okviru Združenja bank Slovenije banke in hranilnice že tretje leto izvajajo kampanjo »Pazi.se – Izobrazi.se«, ki opozarja na najpogostejše spletne prevare in krepi znanje uporabnikov o varni uporabi spletnih storitev. V okviru kampanje je bil danes izveden tudi žreb nagrade za sodelujoče v kvizu o spletnih goljufijah – ime nagrajenca.

Spletne prevare – vse bolj sofisticirane in raznolike

Predstavnik Uprave kriminalistične policije mag. David Gracer je predstavil najnovejše podatke o obsegu spletnih goljufij v Sloveniji. Od leta 2020 je bilo prijavljenih več kot 8.000 primerov s skupno škodo, ki presega 130 milijonov evrov. Najpogostejše oblike goljufij ostajajo investicijske prevare, zlorabe podatkov plačilnih kartic in ribarjenje bančnih podatkov (phishing).

Gracer je še opozoril, da storilci uporabljajo vse bolj prefinjene tehnike socialnega in psihološkega vplivanja, pogosto pa izkoriščajo zaupanje uporabnikov in njihovo željo po hitrem zaslužku. »Vsaka obljuba o lahkem dobičku brez tveganja je znak za previdnost,« je poudaril.

Zakaj ljudje nasedemo spletnim prevaram

Dr. Melita Puklek Levpušček s Filozofske fakultete je pojasnila psihološko ozadje spletnih prevar in izpostavila, da ljudje pogosto nasedemo zaradi kombinacije zaupljivosti, utrujenosti in miselnih pristranskosti. Mladi so posebej ranljivi zaradi vpliva družbenih omrežij, občutka stalne povezanosti in strahu, da bi kaj zamudili. »Digitalna spretnost še ne pomeni digitalne pismenosti – znati uporabljati tehnologijo ne pomeni, da jo znamo uporabljati varno,« je opozorila.

Vloga bank in potrošniških organizacij

Aleš Ritonja, član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri Združenju bank, sicer iz OTP banke, je predstavil trende finančnih zlorab, ki se po podatkih Evropske komisije povečujejo eksponentno. Leta 2024 je bilo v EU kar 43 odstotkov več poskusov digitalnih prevar kot leto prej, uporaba socialne manipulacije pa se je povečala za 77 odstotkov.

Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije je poudarila, da potrošniki potrebujejo ne le informacije, temveč tudi sistemsko zaščito in enostavne poti do pomoči v primeru zlorabe. »Varnost ne sme biti odvisna le od znanja posameznika, ampak od usklajenega delovanja vseh členov v verigi – od bank, regulatorjev in policije do digitalnih platform in telekomov,« je dejala.

Skupni poziv k sodelovanju

Vsi govorniki so se strinjali, da je za učinkovito obrambo pred kibernetskimi grožnjami potrebno stalno medsektorsko sodelovanje vseh deležnikov v verigi, izmenjava informacij in izobraževanje vseh skupin prebivalstva.

Združenje bank Slovenije ob tem poudarja, da je ozaveščanje o kibernetskih tveganjih eden od ključnih aktivnosti za varno digitalno prihodnost, a sam po sebi ni zadosten ukrep, potrebne so sistemske rešitve. Kampanja Pazi.se – Izobrazi.se, ki jo izvajajo banke in hranilnice, mora tudi zato prerasti v nacionalno pobudo.

VIR: Združenje bank Slovenije