Cikel predavanj in pogovorov SLOGI in Drama Kronika uprizarjanja nekega kralja: Learove preobrazbe predava teatrologinja in kustosinja Ana Perne v četrtek, 6. novembra 2025, ob 17.30 v Drama Kavarni (SNG Drama Ljubljana, Litostrojska 56)

Cikel predavanj in pogovorov SLOGI in Drama

Kronika uprizarjanja nekega kralja: Learove preobrazbe

predava teatrologinja in kustosinja Ana Perne

v četrtek, 6. novembra 2025, ob 17.30 v Drama Kavarni (SNG Drama Ljubljana, Litostrojska 56)

Slovenski gledališki inštitut in SNG Drama Ljubljana nadaljujeta s skupnimi dogodki v ciklu SLOGI in Drama, kjer so uprizoritve še pred premiero osvetljene z vidika gledališke zgodovine in postavljene v širši umetniški in družbeni kontekst. Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja in občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina. Tokratno predavanje bo ponudilo zgodovinski prelet gledaliških srečevanj s Shakespearovim Kraljem Learom na naših odrih, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja Ana Perne.  Ta drama o nasilju in radikalna analiza družbenih in medčloveških odnosov, ki nastanejo v vakuumu tranzicije moči, bo ponovno premierno zaživela v prevodu Milana Jesiha in režiji Jerneja Lorencija 8. novembra 2025 ob 18. uri na Velikem odru SNG Drama Ljubljana.

»Shakespeare je zlasti po Župančičevi zaslugi tista sila, ki nas je najbolj iztrgala iz majhnih pokrajinskih pogledov in nam pokazala večje naloge narodnega gledališča,« je zapisal France Koblar v uvodu h kritiki prve slovenske postavitve Shakespearovega Kralja Leara. Žaloigra v petih dejanjih je uprizoritev dočakala šele leta 1936, čeprav jo je Anton Funtek poslovenil že več kot tri desetletja prej.

Tragedije, ki velja za eno najzahtevnejših bardovih del, se je kot prvi v ljubljanski Drami lotil režiser Ciril Debevec. Po premieri je Ludvik Mrzel ocenil, da je Ivan Levar v naslovni vlogi »z vsem, kar je danega igralcu, od faze do faze oblikoval tragiko bednega kralja v eno najsilnejših stvaritev, kar smo jih doživeli pri nas,« in da »se je Kralj Lear po zaslugi Levarjeve igre in Debevčeve režije uvrstil med dejanja, ki predstavljajo mejnike v rasti igralske tvornosti našega ansambla in njegovih vrhov.«

Levar je Leara na istem odru znova upodobil leta 1949, ko je Shakespearovo tragedijo režiral Branko Gavella, medtem ko je v tretji slovenski postavitvi igre – prav tako v ljubljanski Drami – naslovno vlogo oblikoval Stane Sever. Ta znamenita uprizoritev v režiji Mileta Koruna iz leta 1964 je ob nastanku dvignila precej prahu, pozneje pa je obveljala za enega prelomnih trenutkov v zgodovini slovenskega gledališča.

Po poldrugem desetletju so se Kralja Leara lotili tudi mariborski gledališčniki – leta 1979 je igro v tamkajšnji Drami režiral Branko Gombač –, medtem ko ga je ljubljanska Drama na repertoar znova uvrstila v sezoni 1992/93, tokrat v okviru ambiciozne koprodukcije s Cankarjevim domom in v sodelovanju z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Obsežen gledališki projekt, ki je časopisne strani polnil že mesece pred premiero, je nastal na pobudo nosilca naslovne vloge Radka Poliča in v režiji Dušana Jovanovića.

Od prve slovenske uprizoritve se je petdejanka na naše odre tako vračala v razmikih dobrega desetletja – vse do preloma tisočletja, ko se je Kralj Lear začel pogosteje pojavljati na gledaliških repertoarjih.

S čim je ta Shakespearov kralj nagovoril ustvarjalce sodobnejšega časa in kakšne preobrazbe je doživel v slovenskih odrskih uresničitvah? Na takšna in podobna vprašanja bo skušal odgovoriti zgodovinski prelet gledaliških srečevanj z igro o razkroju sveta, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja Ana Perne.

Brezplačne vstopnice za predavanje je mogoče prevzeti na drama.kupikarto.si ali osebno pri blagajni Drame, ki deluje v središču mesta v prostorih blagajne SNG Opera in balet Ljubljana na Župančičevi 1 (od ponedeljka do petka od 14.00 do 17.00) in v Drami na Litostrojski 56 (uro pred predstavo ali drugo prireditvijo). Za rezervacije vstopnic in dodatne informacije lahko pišete na blagajna@drama.si.

VIR Slogi