Ljubljana, 30. oktobra - Kolektivna organizacija Aipa je pred dnevi dopolnila 15 let delovanja na področju kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delih. Kot je ob tem povedal direktor Gregor Štibernik, danes zberejo več kot osem milijonov evrov letno, med drugim pa si želijo ureditve razmer na področju platform, ki ne plačujejo nadomestil. Predsednica nadzornega odbora Aipe Maja Sever pa je 15 let Aipe ocenila kot zgodbo o uspehu.

Ljubljana, 30. oktobra - Kolektivna organizacija Aipa je pred dnevi dopolnila 15 let delovanja na področju kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delih. Kot je ob tem povedal direktor Gregor Štibernik, danes zberejo več kot osem milijonov evrov letno, med drugim pa si želijo ureditve razmer na področju platform, ki ne plačujejo nadomestil. Predsednica nadzornega odbora Aipe Maja Sever pa je 15 let Aipe ocenila kot zgodbo o uspehu.

Organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del (Aipa) ima začetke v letu 2007, ko je bila ustanovljena po različnih pobudah o tem, da bi področje potrebovalo ureditev. Leta 2010 je pri uradu za intelektualno lastnino pridobila stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje tovrstnih pravic.

Predsednica nadzornega odbora Aipe Maja Sever je ponosna na razvoj kolektivne organizacije. Kot je izpostavila, je razlika pred 15 leti in danes opazna v tem, da so izvajalci oziroma igralci, h katerim pripada, takrat imeli eno pravico na papirju, danes pa je po zaslugi Aipe pred njimi ena najboljših zakonodaj v Evropi.

Aipa ima več kot 1100 članov oziroma imetnikov pravic, ki se v Sloveniji ukvarjajo z avdiovizualnimi deli, ob tem pa ščitijo še pravice za svetovni repertoar. Uveljavljajo 21 pravic, za še pet pravic se potegujejo za dovoljenje pri uradu. Po besedah predsednice Društva slovenskih režiserjev in režiserk Urše Menart lahko ureditev vprašanj na zakonodajni ravni dosežejo le skupaj. Tudi rezultati, ki jih kažejo danes, ne bi bili mogoči brez organiziranosti, angažmaja in tudi prostovoljnega dela kolegov v posamičnih strokovnih društvih, je prepričana.

Praznovanje obletnice so s pregledom doseženega posvetili očetu sodobne avtorskopravne zakonodaje Mihi Trampužu, ob tem pa so pripravili še konferenco z naslovom Zgodba o zaupanju, sooblikovanju pravnih okvirjev in izzivov prihodnosti, na kateri so s strokovnjaki iz različnih držav razpravljali o aktualnih izzivih. Konferenco, ki je potekala na ljubljanski pravni fakulteti, so odprli državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Andreja Kokalj, sodnica Ustavnega sodišča RS Špelca Mežnar in predstavniki fakultete.

Na konferenci so med drugim nastopili Igor Gliha iz zagrebške pravne fakultete, član madžarskega odbora strokovnjakov za avtorske pravice Mihaly Ficsor, Silke von Lewinski iz Max Planck Institute for Innovation and Competition, generalna sekretarka Združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cecile Despringre, v. d. direktorja Globalne avdiovizualne zveze (GAVA) Jose Maria Montes, vodja pravne službe AIPA Uroš Rožič, Robert Kordić iz pravne pisarne CMS Ljubljana in izredna profesorica gospodarskega in civilnega prava z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Eneja Drobež.

VIR: STAkrog