Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je 28. oktobra 2025 po uspešno izvedenem drugem rednem remontu v podaljšani obratovalni dobi ponovno priključena na elektroenergetsko omrežje. Letošnji remont, ki je trajal mesec dni, je obsegal zamenjavo goriva, preventivne preglede, vzdrževalna dela ter tehnološke izboljšave opreme. Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije je v okviru nadzora ocenila, da je bil remont dobro izveden, saj so bila uspešno zaključena in v celoti izvedena vsa za varnost pomembna načrtovana

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je 28. oktobra 2025 po uspešno izvedenem drugem rednem remontu v podaljšani obratovalni dobi ponovno priključena na elektroenergetsko omrežje. Letošnji remont, ki je trajal mesec dni, je obsegal zamenjavo goriva, preventivne preglede, vzdrževalna dela ter tehnološke izboljšave opreme. Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije je v okviru nadzora ocenila, da je bil remont dobro izveden, saj so bila uspešno zaključena in v celoti izvedena vsa za varnost pomembna načrtovana dela. NEK bo v novem 35. gorivnem ciklusu še naprej zagotavljal visok nivo jedrske in sevalne varnosti.

Po temeljitih pripravah se je 28. septembra 2025 z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja začel redni remont v NEK, ki je trajal do 28. oktobra 2025. Remont, ki je je potekal neprekinjeno 24 ur na dan, je ob standardnem nadzoru vključeval zamenjavo gorivnih elementov, preventivne preglede, vzdrževalna dela in posodobitve opreme. Izvedenih je bilo okoli 33.000 aktivnosti, pri katerih je sodelovalo več kot 1000 strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške in tujine.

Ob zamenjavi goriva je bilo v sredici reaktorja 56 od 121 gorivnih elementov zamenjanih s svežimi, s čimer bo zagotovljen vir energije za obratovanje elektrarne v 35. gorivnem ciklusu.

Opravljena so bila obsežna vzdrževalna dela, med drugim obsežen remont nizkotlačne turbine št. 2 in pregled vseh štirih regulacijskih ventilov visokotlačne turbine. Ostala večja vzdrževalna dela so obsegala: remont vseh treh črpalk na drenažnem sistemu sekundarnih grelnikov, remont vseh treh kondenzatnih črpalk, menjava bremenskih jeklenic na polarnem dvigalu v zadrževalnem hramu, remont motornega povezovalnega ventila na sistemu za hlajenje komponent, servis in testiranje varnostnih ventilov na glavnih parovodih, zamenjava paketa mehanskih tesnilnih črpalkah reaktorskega hladila, zamenjava paketa baterijskih celic za alternativno napajanje invertorjev in kontrolnih tokokrogov, zamenjava segmentov prezračevalnih kanalov v reaktorski zgradbi in posodobitev razsvetljave v reaktorski zgradbi in zadrževalnem hramu z LED tehnologijo. Poleg tega je bila opravljena vizualna inšpekcija sekundarnih struktur uparjalnikov, penetracij in površin reaktorske glave ter instrumentacijskih penetracij na dnu reaktorske posode ter pregled notranjih delov reaktorja. Izvedeno je bilo redno čiščenje in izpiranje uparjalnikov ter 10-letna vizualna inšpekcija notranjih struktur obeh uparjalnikov, neporušne preiskave varjenih spojev varnostnih cevovodov, sekundarnih cevovodov in tlačnih posod ter neporušne preiskave instrumentacijskih vodil v reaktorju.

Na podlagi obratovalnih izkušenj ter predpisanih standardov se v okviru remonta elektrarne izvajajo stalne tehnološke izboljšave oziroma modifikacija opreme, s čimer se povečuje jedrska varnost in zmogljivost elektrarne. Med 20 tehnološkimi posodobitvami so bile najpomembnejše: zamenjava alarmnega sistema v glavni komandni sobi in lokalnih alarmnih sistemov, prva faza zamenjave in nadgradnje procesno informacijskega sistema, posodobitev sistema za pripravo tehnološke vode in čistilnih sistemov po najnovejših smernicah jedrske industrije, zamenjava prikazovalnika položaja kontrolnih palic reaktorja z novim Advanced Display System prikazovalnikom, celovita revizija glavnega generatorja in pripadajočih pomožnih sistemov, posodobitev strelovodne zaščite z zaščito pred udari strel jakosti do 400 kA.

V okviru pregleda stanja tehnoloških struktur je bilo za zagotavljanje zanesljivega delovanja med obratovanjem izvedenih več sto nadzornih testiranj, ki so potrdila ustreznost delovanja komponent in sistemov ter celovitost materialov opreme in struktur.

Vse remontna dela so bila vodena in nadzirana s strani zaposlenih v NEK, katerim so se pridružili tudi zunanji izvajalci iz Slovenije in Hrvaške ter izvajalci specifičnih del v jedrski industriji iz mednarodnega okolja.

Vse remontne dejavnosti s poudarkom na zagotavljanju jedrske varnosti med zaustavitvijo elektrarne je nadzorovala Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV). Na lokaciji NEK je bil stalno prisoten inšpektor, ki je izvajal obhode delovišč in se udeleževal remontnih sestankov. Strokovno pomoč in podporo inšpekcijskemu nadzoru so nudili strokovnjaki domačih in tujih pooblaščenih organizacij za ocenjevanje jedrske in sevalne varnosti. V skladu s slovenskimi predpisi je elektrarna lahko ponovno začela proizvajati električno energijo šele potem, ko so pooblaščene organizacije in URSJV potrdili, da so bila vsa dela ustrezno opravljena, vsi preizkusi uspešni in da je za jedrsko varnost ustrezno poskrbljeno. URSJV je ocenil, da je bil remont dobro organiziran, saj so bila uspešno zaključena in v celoti izvedena vsa za varnost pomembna načrtovana dela.

NEK bo v novem 35. gorivnem ciklusu obratovala 509 dni, naslednji redni remont pa je predviden spomladi 2027. 

Vir: NEK, URSJV