Cena plina za srednje velike gospodinjske odjemalce v Sloveniji je bila pod evropskim povprečjem in nižja kot v Avstriji in Italiji. So pa morali slovenski odjemalci odšteti za plin precej več od odjemalcev na Hrvaškem in Madžarskem.

Datum objave:

torek, 04. november 2025

Avtor:

Brane Janjič

Cena plina za srednje velike gospodinjske odjemalce v Sloveniji je bila pod evropskim povprečjem in nižja kot v Avstriji in Italiji. So pa morali slovenski odjemalci odšteti za plin precej več od odjemalcev na Hrvaškem in Madžarskem.

Obstajajo pa med posameznimi državami velike razlike, saj so denimo morala gospodinjstva na Švedskem za porabljenih 100 kWh odšteti kar šestkrat več kot na Madžarskem. Tako so morali Švedi za porabljenih 100 kWh plina odšteti skoraj dvakrat več od evropskega povprečja ali natančneje 21,30 evra, medtem ko je bila cena za 100 kWh na Madžarskem zgolj 3,07 evra.

Cene plina v Sloveniji pod evropskim povprečjem

Srednje velika slovenska gospodinjstva so po podatkih Eurostata morala za 100 kWh ur v prvi polovici letošnjega leta odšteti 8,49 evra, kar je bilo precej pod evropskim povprečjem in tudi v primerjavi s sosednjima Avstrijo (12,20 evra) in Italijo (12,40 evra).  Smo pa morali v Sloveniji za porabljenih 100 kWh plina v navedenem obdobju odšteti precej več od Madžarov (3,07 evra) in Hrvatov (4,61 evra). Ti dve državi sta bili sicer tudi z najugodnejšimi cenami plina za gospodinjstva med vsemi evropskimi državami.

Kot navajajo v Eurostatu, je cena energije v posameznih državah EU odvisna od številnih dejavnikov - pogojev ponudbe in povpraševanja, geopolitičnega položaja, nacionalne energijske sestave, diverzifikacije uvoza, stroškov omrežja, okoljskih dajatev ter višin trošarin in davkov.

Eurostatovi analitiki ob tem ocenjujejo, da znižanje cen plina v prvi polovici leta v primerjavi z drugo polovico minulega leta nakazuje vrnitev k sezonskim nihanjem cen plina, značilnim za obdobje pred energetsko krizo leta 2022. Hkrati nekoliko povečan delež davkov in dajatev v končnih cenah plina, iz 30 odstotkov v drugem polletju 2024 na 31,1 odstotka v prvi polovici tega leta, kaže tudi na nadaljnje zmanjševanje subvencij – predvsem v obliki davčnih olajšav –, ki so bile uvedene v preteklosti, kar posredno lahko v prihodnje pomeni postopno višanje končnih cen plina.

VIR: Naš Stik