V prvi polovici leta je bilo po svetu nameščenih za 72,2 GW dodatnih vetrnih zmogljivosti, kar je bilo za kar 64 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Največ je k temu globalnemu povečanju prispevala Kitajska z 51,4 GW novih vetrnih elektrarn.

Avtor:

Brane Janjič

V prvi polovici leta je bilo po svetu nameščenih za 72,2 GW dodatnih vetrnih zmogljivosti, kar je bilo za kar 64 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Največ je k temu globalnemu povečanju prispevala Kitajska z 51,4 GW novih vetrnih elektrarn. 

K letošnji rekordni rasti vetrne energije naj bi prispevalo predvsem dejstvo, da so lani nekateri večji projekti vetrnih elektrarn zamujali z izvedbo in so jih dokončali v prvi polovici letošnjega leta, pa tudi bojazen investitorjev, da se v nekaterih državah kmalu utegnejo spremeniti ugodni pogoji za izvedbo projektov postavitve vetrnih elektrarn.
Kakorkoli, do konca leta naj bi bilo po svetu nameščenih za rekordnih 150 GW novih vetrnih zmogljivosti, delež vetrnih elektrarn pri svetovni proizvodnji električne energije pa naj bi dosegel 12 odstotkov.

Kitajska krepko pred vsemi

Pri uvajanju vetrne energije še naprej ostaja vodilna država Kitajska, pri čemer so v prvi polovici leta zagnali za 51,4 GW vetrnih elektrarn, kar je bilo dvakrat več kot leta 2024 (25,8 GW) in leta 2023 (23,8 GW). Da je Kitajska pri izrabi vetrne energije daleč pred vsemi drugimi priča podatek, da skupna zmogljivost kitajskih vetrnih elektrarn dosega že 600 GW oziroma skoraj polovico vseh svetovnih zmogljivosti. Precej zgovoren pa je tudi podatek, da je pet drugih vodilnih držav v prvi polovici leta k skupnemu povečanju zmogljivosti vetrnih elektrarn prispevalo bistveno manj, in sicer druga Indija 3,5 GW, ZDA 2,1 GW, Nemčija 1,9 GW, Francija 1,7 GW in Brazilija 1,3 GW.

Evropa precej zaostaja za načrti

Po navedbah Wind Europe pa Evropa, vsaj kar se tiče vetrnic na morju, krepko zaostaja za načrti. V skladu za zastavljenimi cilji naj bi namreč do konca tega desetletja v EU imeli za 120 GW vetrnih elektrarn na morju, trenutno pa jih je le za 37 GW. Po najbolj optimističnem scenariju naj bi jih do leta 2030 postavili še za 33 GW, kar je bistveno manj od prvotnih načrtov.

V Wind Europe zato poudarjajo, da je na evropski ravni nujno potreben nov dogovor za izrabo vetrne energije na morju, s konkretnejšimi zavezami posameznih članic glede doseganja zastavljenih ciljev in vzpostavitvijo ugodnejšega finančnega okolja.

VIR: Naš Stik