Predsednik sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije mag. Sebastijan Roudi o reševanju zagate net meteringa in kritiki Agencije za energijo.

Državni zbor bo na seji ta teden obravnaval predlog novega zakona o spodbujanje rabe OVE, ki med drugim predvideva tudi nadomestilo za dobavitelje električne energije, ki imajo v svojih portfeljih odjemalce po stari shemi net meteringa. Natančneje, država naj bi tem dobaviteljem povrnila stroške, ki so posledica razlik med ceno električne energije, ki jo ti odjemalci oddajo v omrežje in ceno energije, ki jo imajo zaradi oddanih viškov pravico vzeti iz omrežja. Sredstva za to naj bi zagotovili iz prispevka za OVE in SPTE, ki ga plačujejo vsi odjemalci. V skladu s predlogom zakona bi višino nadomestila določili na podlagi razlik v borznih cenah med oddano in prejeto energijo na trgu za dan vnaprej.  

Agencija za energijo je do takšne rešitve kritična, opozarja celo, da bi takšno nadomestilo lahko predstavljalo nedovoljeno državno pomoč. Državno nadomestilo po njihovem mnenju ne spodbuja dobaviteljev, da bi se dodatno potrudili pri boljšem načrtovanju uravnavanja proizvodnje in porabe njihovih odjemalcev. Kot so na Agenciji še povedali za Naš stik, bi si dobavitelji z naprednejšim napovedovanjem porabe oziroma proizvodnje lahko močno znižali stroške, preostanek razlike pa bi lahko pokrili s korekcijo cen dobave na ravni celotnega portfelja. Takšna prilagoditev bi imela po njihovem mnenju na ceno za končne odjemalce »zanemarljiv vpliv«.

A dobavitelji se s takšno argumentacijo Agencije ne strinjajo. Kot nam je v pogovoru povedal predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi, takšne navedbe »kažejo na preveč posplošeno oceno o trenutnih zmožnostih izravnave takšnega portfelja s strani dobaviteljev”

Na Agenciji za energijo trdijo, da bi višina nadomestila, ki bi bila ocenjena zgolj na podlagi borznih cen električne energije za dan vnaprej, lahko predstavljala nedovoljeno državno pomoč, ker pri tem ne gre dejanske stroške. Dobavitelji, opozarjajo na Agenciji, namreč energijo za svoje odjemalce zakupujejo tudi vnaprej, na terminskih trgih, ne samo za dan vnaprej.  

Ker je proizvodnja sončnih elektrarn zelo nepredvidljiva, dobavitelji večino portfelja tega segmenta odjemalcev izravnavamo za dan v naprej, zato menimo, da je indikacija borzne cene za »dan vnaprej« smiselna in upravičena.

Energija, ki jo odjemalci v okviru net meteringa oddajajo v omrežje, ima neprimerno nižjo vrednost, kot je vrednost klasične dobave iz standardnih in stabilnih proizvodnih virov. Njihovi presežki so namreč ustvarjeni v urah, ko ima električna energija na trgu zelo nizko ceno ali pa je cena celo negativna, iz omrežja pa nadomestno energijo jemljejo takrat, ko jo vsi potrebujejo in je zato draga.  

Proizvodnje in porabe ne moremo izravnavati za mesece vnaprej, ker preprosto ne vemo, kakšno bo takrat vreme in koliko bodo proizvajale sončne elektrarne. Od oktobra naprej imamo na trgu za dan vnaprej 15 minutne intervale nakupa (prej urne). Za vsakih 15 minut moramo izravnavati portfelj oz bilančno skupino. Na dolgi rok lahko zakupimo energijo za odjemalca s predvidljivo porabo. Pri odjemalcih z net meteringom pa so njihove potrebe močno odvisne od trenutnega vremena in njihove porabe, ki ni tako predvidljiva kot npr. pri industriji, in tega ne moremo predvideti za mesece vnaprej. Stroške, ki jih imamo dobavitelji z izravnavo te skupine odjemalcev, lahko natančno ocenimo šele, ko je znana letna poraba po 15 min intervalih ter cene, ki so se v tem istem, preteklem obdobju, realizirale. To je tudi edini ustrezni in natančni izračun učinka letnih samooskrb. Za odjemalce, ki so tako odvisni od vremena, pač ni mogoče zakupovati energije na dolgoročnem terminskem trgu. Vremensko sliko portfelja lahko dobavitelji izravnavamo predvsem za dan vnaprej.

Simulacije stroškov, na katerih temeljijo ocene učinkov, so narejene na predvidenih cenah za prihodnje obdobje in na podlagi trenutnih najrealnejših scenarijev in na osnovi podatkov, s katerimi dobavitelji razpolagamo in se lahko med izvajalci simulacij tudi razlikujejo, glede na portfelj posameznega dobavitelja in njegove ocene prihodnjih cen. Točno pa je znano šele po zaključku obdobja.

Nadomestilo bi dobaviteljem pokrilo dejanski strošek, ki nastaja zaradi izvajanja zakonskega ukrepa net meteringa in ne omogoča nobene dodatne prednosti za dobavitelje, saj gre za rešitev, ki dejansko pomaga odjemalcem ohranjati ugodnosti, ki jih imajo v okviru te sheme. Strošek bo v celoti natančno izračunljiv, saj bo temeljil na dejanskih cenah in dinamiki porabe, kar bo izkazano ob koncu posameznega leta. Nadomestilo temelji na dnevni borzni ceni, ki je tržna in javno dostopna, prav tako niso izpolnjeni pogoji, da bi šlo za nedovoljeno državno pomoč, pri čemer posebej poudarjam, da ukrep ni selektiven – do nadomestila so namreč pod enakimi pogoji upravičeni vsi dobavitelji, ki odjemalcem zagotavljajo letni net metering. Ukrep je namenjen pokrivanju stroškov izravnave gospodinjskim odjemalcem z letnim net meteringom.

Ker so končni upravičenci ukrepa odjemalci, tu ne more biti govora o državni pomoči, kot izkazujejo tudi pojasnila resornega ministrstva. Da nadomestilo prejmejo dobavitelji je rezultat zapovedi in prepovedi, izhajajočih iz predloga zakona, pri čemer pa nikakor ne gre za zagotavljanje gospodarske koristi dobaviteljem, pač pa za pokrivanje dodatnih stroškov, ki jim nastajajo zaradi izvajanja s strani države predpisanega modela izvajanja letnega netiranja. Država z ukrepom pomaga odjemalcem, ne dobaviteljem, to je potrebno poudariti.

Torej nimate več manevrskega prostora za bolj učinkovito upravljanje portfelja, kot namiguje Agencija?

Dokler je bilo število samooskrb nizko in je za vse gospodinjske odjemalce veljal enoten diagram odjema, smo dobavitelji razliko lahko pokrivali z upravljanjem celotnega portfelja, recimo temu iz rednega poslovanja. Sedaj pa smo v položaju, ko imamo v sistemu več kot 60.000 samooskrbnih elektrarn odjemalcev z net meteringom, ki ustvarjajo več 10 milijonov evrov primanjkljaja samo iz naslova izravnave cenovnih razlik v času, ko te elektrarne oddajajo energijo v omrežje oz. jo iz njega jemljejo. Stanje je v tem trenutku zelo zahtevno in dobavitelji tega sami ne moremo pokriti z rednim poslovanjem.

Potrebno je vedeti, da letni obračun oz. net metering ni »naraven« tržni produkt, ampak model, ki ga je uvedel zakonodajalec z namenom spodbude. Učinek na cene na dnevnem trgu pa se je pokazal skozi leta in z rastjo instalacij sončnih elektrarn. Danes smo v točki, ko je postal nevzdržen za dobavitelje, ki nosijo breme cenovne izravnave za dobavo za te odjemalce. Dokler ne bo instalirano ustrezno število oz. obseg baterijskih hranilnikov, s katerimi se lahko vrši izravnava, bo problem obstajal. Investicije v baterijske hranilnike niso sledile hitrosti vlaganja v sončne elektrarne. Spodbude in okolje za to sedaj nastaja, investicije se že dogajajo in s časom se bo problematika zmanjšala na obvladljivo raven. To vmesno obdobje pa moramo vsi prebroditi.

Za koliko bi se povečale cene za ostale odjemalce, če bi stroške izravnave »socializirali«, torej razporedili na vse ostale odjemalce brez net meteringa, kot predlaga Agencija?

Vsekakor ne bi šlo za zanemarljiv strošek, saj bi lahko povprečno prodajno ceno električne energije povišal tudi za 10 odstotkov ali več.

Oktobrska novinarska konferenca EZS, na kateri so dobavitelji pozvali k rešitvi problema net meteringa (Foto: EZS)

Kako sploh gledate na socializacijo stroškov net meteringa? V vsakem primeru bodo namreč stroške razlike v ceni med oddano in prejeto energijo plačali vsi odjemalci, le da bodo v primeru sprejetja nove zakonodajne rešitve to plačevali prek prispevka za OVE in SPTE.  

Morda za končnega odjemalca to ne pomeni bistvene razlike, za zakonodajalca pa to pomeni boljšo preglednost in nadzor nad temi stroški. Ne bi se nam zdelo pravično, da bi drugim odjemalcem zaračunavali višjo ceno energije, da bi uporabnikom net meteringa omogočali obljubljene prihranke, to bi lahko prišlo v poštev šele kot res skrajna možnost.

Poudariti je pomembno, da se je Slovenija zavezala k zelenemu prehodu in ima s strani EU določene cilje deleža OVE v končni porabi energije. Slovenija ima z doseganjem teh ciljev težave in mora kvote v letih, ko ta cilj ni dosežen, kupovati »statistične prenose teh kvot« kupovati na trgu od drugih držav članic. Proizvodnja odjemalcev na letnem met meteringu pomembno pripomore k nižanju stroška teh statističnih prenosov, torej so ti odjemalci storili nekaj dobrega za vse končne odjemalce.

Do zdaj smo lahko to razliko pokrivali z zmanjševanjem stroškov, z notranjimi rezervami in do neke mere tudi s socializacijo, a zdaj so začeli ti stroški eksponentno naraščati. S tem, ko smo prevzeli še odjemalce SunContracta, se je breme ostalih dobaviteljev dodatno povečalo. Stroški izravnave rastejo eksponentno, ker tudi cene na trgu vse bolj nihajo in je razlike med najnižjo in najvišjo dnevno ceno vse večja.

Ko bomo imeli bistveno več baterijskih hranilnikov kot danes in bomo z njimi lahko izravnavali portfelje, bo zgodba drugačna in bomo razmere lahko obvladali.

Problem je v tem, ker odjemalci v stari shemi net meteringa nimajo nobenega interesa za postavitev hranilnikov.

Predlog ZSROVE-1 je primarno usmerjen v to, da se samooskrbnim gospodinjskim odjemalcev v režimu net meteringa, torej investitorjem v sončne elektrarne, ki so pripomogli k izpolnjevanju zavezujočih ciljev doseganje deleža energije iz OVE, določenih na ravni EU, omogoči koriščenje storitve netiranja brez zaračunavanja dodatnih stroškov. S predlogom zakona, ki bo ta teden obravnavan v državnem zboru, se rešuje vmesno obdobje, v katerem pričakujemo, da bomo z instalacijo hranilnikov in upravljanjem le-teh, razmere sanirali. Do takrat bodo zagotovo vse investicije gospodinjstev, ki so vlagale v net metering, tudi že izplačane.

Bi se vam zdelo pravično, da bi ugodne pogoje izkoriščali tudi potem, ko bo investicija poplačana?

Če vzamemo za primer obratovalne podpore, ki so veljale v prvem valu spodbujanja postavitve sončnih elektrarn, so bile omejene na 15 let. Rešitev, ki je zdaj na mizi je omejena na 5 let. Pred iztekom tega obdobja, bo potrebno imeti pripravljeno analizo učinkov različnih scenarijev, ki bi jih lahko uvedli. Verjetno bo kakšen tudi z možnostjo zamejitve dela trenutnih pravic, ki izhajajo iz net meteringa. In takrat bomo videli, kakšna je pot naprej.

Kakšen pa je scenarij, če se slučajno zgodi, da državni zbor predloga zakona o spodbujanju rabe OVE ne sprejme?

To si težko predstavljam. Kot dober gospodar bi imeli dve možnosti. Da stroške dejansko v celoti socializiramo in porazdelimo med ostale odjemalce, kar se nam ne zdi prav, ali pa da pogodbe odpovemo, kar pa seveda privede do resnih sistemskih težav, ki se jim želimo dobavitelji, gotovo pa tudi MOPE in ostali udeleženci trga, jasno izogniti. V vsakem primeru bi breme urejanja zagate spet padlo na državo.

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije (SVDEE) ste od konca leta 2018. Kako vidite njeno delovanje in pomen za energetsko krajino pri nas?

Dogajanja v energetiki, ne samo pri nas, tudi po svetu, so v zadnjih letih zelo intenzivna. Člani sekcije smo vsi močno vpeti v svoja primarna delovna mesta, znotraj sekcije, pa zastopamo tiste vsebine dobaviteljev, ki nas vse enako zadevajo, predvsem je tu zakonodaja. Se pa tudi trudimo predstaviti vidik dobavitelja električne energije širši javnosti.

Vloga dobavitelja se je v obdobju zadnjih nekaj let zelo spremenila. Od časov, ko smo poznali samo višjo in nižjo tarifo ter enotno tarifo, se danes pogovarjamo o 15-minutnih modelih zajema podatkov, dinamičnem obračunu, razpršenih proizvodnih virih in zelenem prehodu. Hkrati smo v veliki večini prešli iz zgolj dobavitelja električne energije še na področje zemeljskega plina, energetskih rešitev, ponudbe drugega blaga in storitev v obliki različnih programov zvestobe.

V zadnjih letih se je število dobaviteljev na slovenskem trgu zmanjšalo, lastništvo koncentriralo, pridobili smo več obveznosti in razširili področje našega delovanja. SVDEE je v tem pogledu postala potrebna tudi zato, da vsem deležnikom na energetskem prostoru predstavimo vidik končnega kupca, tako gospodinjskega kot poslovnega odjemalca, saj imamo z njimi dnevni stik. Poznamo njihove zadrege, izzive, nenazadnje pa tudi pričakujejo, da jih rešujejo preko nas, dobaviteljev.

Kaj štejete kot največji dosežek v sedemletnem obdobju vodenja SVDEE?

Vzpostavitev kontinuirane komunikacije z vsemi deležniki v slovenskem energetskem prostoru in aktivno vključevanje pri uveljavljanju določenih zakonskih določil že v preteklosti, ki upoštevajo vidika dobaviteljev in končnih kupcev. Zelo pomembno je, da nismo »otok v vesolju«, ampak, da smo v stalnem stiku z odločevalci in pripravljavci zakonodaje, ki se dotika našega delovanja, z institucijami, ki kreirajo naš poslovni okvir in s končnimi odjemalci, ki so najboljši pokazatelj ali neka rešitev deluje v praksi. Sekcija je v tej vlogi zelo aktivna, želi biti vključena v razprave in želi prisluhniti vsem pozitivnim predlogom.

Pomembno pa je tudi poudariti, da je od ostalih deležnikov odvisno, koliko je ta sekcija lahko slišana. Ti deležniki so med drugim MOPE, EZS, GZS in Agencija za energijo. V zadnjih štirih letih je slišanost SVDEE pomembno večja kot v preteklosti, za kar smo navedenim institucijam tudi hvaležni. 

VIR: Naš Stik