Elesova hčerinska družba Operato, ki se ukvarja z dinamičnim napovedovanjem prenosnih zmogljivosti daljnovodov na podlagi vremenskih razmer, je uspešno zaključila prvo fazo pilotnega projekta v Grčiji.

Ena glavnih omejitev pri prenosu elektrike po daljnovodih je termično segrevanje vodnikov, transformatorjev in drugih elementov, prek katerih se prenaša energija. Večji kot je pretok elektrike, bolj se oprema segreje.

Če se daljnovodni vodniki preveč segrejejo, lahko to povzroči poškodbe in krajšo življenjsko dobo opreme, z dvigovanjem temperature zaradi termičnega raztezanja pa se vodniki tudi vse bolj povesijo. Da se ne bi preveč približali tlom, obstajajo varnostne omejitve glede maksimalnega »povesa« in s tem pretoka moči skozi daljnovod. In do zdaj so bile te omejitve praviloma statične, določene na način, da bi daljnovod zdržal tudi najbolj neugodne pogoje.

Vendar pa so prenosne zmogljivosti daljnovodov lahko močno odvisne od vremenskih pogojev. Če denimo piha močan veter, ki sproti hladi daljnovodne vodnike, lahko daljnovod prenese bistveno večje obremenitve kot ob brezvetrju. Elesova hčerinska družba Operato se ukvarja s storitvijo ugotavljanja, koliko je mogoče ob določenih vremenskih pogojih najbolj obremeniti daljnovode, pri tem pa ostati na varni strani glede povesa. To jim uspeva s kombinacijo vremenskih modelov in meteoroloških postaj na izbranih daljnovodih.

Tudi več kot 50-odstotno povečanje zmogljivosti

Tako imenovana storitev DLR (angl. Dynamic Line Rating) je v zadnjem času eden pomembnejših elementov t.i. pametnih prenosnih omrežij in omogoča optimalno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, brez velikih naložb v okrepitev infrastrukture.   

Ponudnikov storitve je v Evropi kar nekaj, Operato pa z njimi tekmuje na prostem trgu. Grški operater prenosnega omrežja IPTO jih je denimo izbral za izvedbo pilotnega projekta DLR na treh daljnovodih. Prejšnji teden se je končalo prvo leto tega projekta.

Kot nam je povedala Jasmina Bajec Omahen, vodja poslovnega razvoja pri Operatu, jim je uspelo izjemno povečati prenosne zmogljivosti na treh ključnih daljnovodih, ki so bili izbrani za pilotni projekt.  »Povprečne dinamične meje, določene s Sistemom za ugotavljanje zgornjih meja obratovanja (SUMO), so se dvigale za več kot 50 odstotkov nad statičnimi, posamezni vodi pa so ob ugodnih vremenskih razmerah dosegali še bistveno višje vrednosti.«

Veter poganja elektrarne in hladi daljnovode

Za pilotni projekt so izbrali daljnovode, ki potekajo v bližini večjih polj vetrnih elektrarn. Takšna umestitev ni naključna: ko piha močnejši veter, ta poveča proizvodnjo iz vetrnih elektrarn, hkrati pa s hlajenjem vodnikov omogoča večje pretoke moči po daljnovodu. »Zato dinamično določene meje omogočajo varne obremenitve daljnovodov ravno takrat, ko je to najbolj potrebno,« je pojasnila Bajec Omahen.

Grčija je po njenih besedah nasploh odličen primer okolja, kjer lahko DLR prinese velike koristi, saj združuje tri ključne dejavnike: zelo raznolike vremenske razmere s prisotnimi vetrovi, močna sezonska nihanja obremenitev ter izjemno hitro rast obnovljivih virov, predvsem vetrnih elektrarn. »Zaradi tega se razmere na vodih hitro spreminjajo, dinamično prilagajanje tokovnih zmogljivosti pa lahko prinese velike koristi – tako za boljše izkoriščanje OVE kot za prilagodljivo in varno obratovanje omrežja.«

Prednost Operatove rešitve

V družbi Operato so tako po prvem letu pilotnega projekta zadovoljni z doseženim, prav tako pa so bili po njihovih besedah zadovoljni tudi pri grškem operaterju IPTO. »Validacija meritev, natančnost modelov in analiza obratovalnih dogodkov so pokazali, da so rešitve zanesljive, varne in dobro prilagojene realnim razmeram,« je dejala Jasmina Bajec Omahen.

Ob tem pa dodaja, da je projekt z IPTO pokazal tudi dodano vrednost pristopa brez fizičnih senzorjev, kot ga ponuja Operato, saj »se ta edini izkaže kot učinkovita rešitev za zahtevne, razgibane grške terene«. Storitev nekaterih konkurenčnih ponudnikov DLR namreč temelji na nameščanju senzorjev na daljnovode, Operato pa se raje zanaša uporabo podatkov vremenskih modelov.  

VIR: Naš Stik