Ribje steze v Sloveniji niso več izjema, temveč postajajo standardni del hidroelektrarn. A med načrtom na papirju in delovanjem v naravi je velika razlika. Primeri z Save, Soče in drugih rek kažejo, da so učinkovite le tiste rešitve, ki so prilagojene prostoru, ribam in stalnemu nadzoru.

HESS: Na spodnji Savi za ribe ni več zaprtih poti

Čeprav v preteklosti ni bilo tako, je v Sloveniji danes zakonodaja jasna: vsaka nova hidroelektrarna mora imeti ustrezno urejen prehod za vodne organizme. A beseda »urejeno« pomeni veliko več kot samo narisan kanal na načrtu. Gre za premišljeno inženirsko rešitev, ki mora v praksi omogočati dejanski prehod rib – ne samo izpolnjevati birokratskih zahtev.

Na spodnji Savi delujejo tri hidroelektrarne s funkcionalnimi ribjimi stezami – HE Arto - Blanca, HE Krško in HE Brežice. Vsaka med njimi ima svojo zasnovo, prilagojeno terenu in tehničnim omejitvam.

HE Arto - Blanca: Pionirka sonaravne zasnove

Na HE Arto - Blanca, na kateri ribjo stezo vzdržuje Ribiška družina Sevnica, je izvedba kombinacije betonskega kanala in sonaravne struge. V družbi HESS pravijo, da ta kombinacija omogoča bolj naravno gibanje rib in raznoliko okolje, ki ga ribe tudi zaznajo kot del reke. Steza, odprta leta 2009, velja za prvo tovrstno v Sloveniji. »V praksi se je izkazala za izjemno učinkovito – selitve različnih vrst rib in opažena drst potrjujejo, da objekt deluje tako, kot mora,« pravijo v HESS.

HE Krško: Omejen prostor, a delujoča rešitev

Na HE Krško razmere niso dopuščale sonaravne rešitve, zato je bil zgrajen tehnični, režasti prehod. Kljub temu po zagotovilih HESS monitoring kaže, da se tudi tukaj ribe uspešno selijo.

HE Brežice: Referenčni primer za prihodnost

Najmodernejša ribja steza na spodnji Savi je tista pri HE Brežice, pri kateri je prehod zasnovan kot sonaravna struga s kamnitimi pragovi, tolmuni, z drstišči in s počivališči. »Vse je natančno prilagojeno lokalnim vrstam rib in njihovim potrebam. Ribiška družina Brežice skrbno spremlja njeno delovanje,« pravijo na HESS. Po mnenju predsednika RD Brežice Petra Dimitrovskega gre za najboljšo ribjo stezo v Sloveniji. Ob njej se je razvilo celo novo družabno središče – brežiški »korzo« –, kar dokazuje, da lahko tovrstni objekti prispevajo tudi k družbenemu utripu kraja.

Leta 2009 so pri HE Doblar zgradili prodni zadrževalnik, ki preprečuje zaprojevanje iztoka in zagotavlja stabilno delovanje elektrarne. Ob njem so uredili tudi prvo ribjo stezo na reki Soči, dolgo približno 30 metrov. Zasnovana je tako, da sledi desnemu bregu reke, saj se ribe pri migracijah naravno orientirajo ob brežinah. Steza je sestavljena iz zaporednih prekatov, ki omogočajo postopno premagovanje višinske razlike, pri čemer razgiban tok in zatišna območja ribam omogočajo varno gibanje. Funkcionalnost prehoda je, kot zagotavljajo v družbi SENG, pod stalnim nadzorom, rezultati pa so po njihovih besedah pozitivni, kar potrjuje ustreznost izbrane tehnične rešitve za ribjo stezo in prodni zadrževalnik.

Ribja steza pri MHE Kneža

V okviru gradnje male hidroelektrarne Kneža v Baški grapi je bil leta 2018 urejen tudi prehod za vodne organizme. Ribja steza, izvedena kot podaljšek zajetja ob desnem bregu, omogoča migracijo rib gorvodno in dolvodno ter hkrati zagotavlja del ekološko sprejemljivega pretoka.

Savske elektrarne Ljubljana: Sodobne tehnične rešitve

Tudi v Savskih elektrarnah Ljubljana so naredili korak naprej. Ribja steza na jezu Javornik pri mali hidroelektrarni Borovlje (pri Jesenicah) je bila zgrajena leta 2024 kot del obnovitvenih del. Kot pojasnjuje Roman Modic, direktor tehničnega sektorja v Savskih elektrarnah Ljubljana, ribjo stezo predstavlja 57 zaporednih bazenov z deflektorji, ki ribam omogočajo počitek med vzponom. »Steza je armiranobetonska, z vzdolžno vertikalno režo, kar omogoča delovanje v širokem spektru pretokov,« pove. »Vzdrževanje ribje steze na jezu Javornik zahteva redno, predvsem sezonsko delo. Vzdrževalec mora izvesti vsaj dva nadzorna pregleda letno ter stalno odstranjevati plavje iz vtoka in vseh prekatov. Po večjih vodah ali neurjih so potrebni dodatni pregledi, ob morebitnem obsežnem zasutju pa tudi zahtevnejša čiščenja z zapiranjem vtoka. Delo vključuje tudi vzdrževanje betonske konstrukcije in prodne posteljice v dnu steze. Obseg dela je običajno zmeren, vendar se lahko po ekstremnih hidroloških dogodkih znatno poveča.«

Drug podoben prehod so zgradili na jezu Goričane leta 2020, prav tako kot del obveznosti, ki jih določa gradbeno dovoljenje za obnovo malih HE.

Dravske elektrarne Maribor: Povezovanje v evropski projekt

Na severovzhodu države Dravske elektrarne Maribor za zdaj upravljajo le eno ribjo stezo – tisto na Mariborskem otoku, ki je bila v celoti prenovljena leta 2015. A to se bo kmalu spremenilo. V prihodnjih letih načrtujejo gradnjo prehodov na vseh HE, ki jih upravljajo. Prva med njimi bo, kot pravijo na DEM, na jezu v Markovcih, na katerem se bo gradnja začela jeseni. Poleg tega sodelujejo v čezmejnem projektu ReConnect Drava, katerega cilj je povezati reko Dravo od izvira v Italiji do izliva v Donavo. Projekt se ne osredinja le na gradnjo prehodov, ampak tudi na obnovo habitatov in varstvo ogroženih vrst, pri čemer imajo ribje steze osrednjo vlogo. 

VIR: Naš Stik