Državni proračun je lani zabeležil 16,8 milijarde evrov odhodkov in 15,1 milijarde evrov prihodkov. Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,7 milijarde evrov, kar je nekoliko manj od načrtov (1,86 milijarde evrov). Več sredstev kot leto prej smo namenili za stroške dela, transferja v pokojninsko in zdravstveno blagajno, investicije in javni promet, manj pa za subvencije.

Odhodki so bili za 9,5 odstotka višji kot predlani in so dosegli 98,6 odstotka odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu. Prihodki so bili višji za 3,7 odstotka in so dosegli 99,4 odstotka načrtovanih. Proračun smo tako uspešno načrtovali, dejstvo pa je, da je izvajanje proračuna dinamično, zato ga je treba sproti prilagajati aktualnim razmeram.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo lani namenili dve milijardi evrov oziroma 0,8 odstotka več kot predlani. Med drugim so se zvišali izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila, socialne transferje in izvajanje osebne asistence, ni pa bilo izrednih izplačil, povezanih z naravnimi nesrečami.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun lani prispeval 2,1 milijarde evrov, kar je 12,4 odstotka več kot predlani. Največji del proračunskega transferja – 1,5 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na predlani je bil ta višji za 10,1 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin ter izplačila letnega in zimskega dodatka za upokojence. 

Odhodki za investicije so dosegli 1,7 milijarde evrov oziroma 14,3 odstotka več kot predlani. Sredstva smo vlagali v modernizacijo Slovenske vojske in opremo za njeno delovanje, cestno, železniško in okoljsko infrastrukturo, investicije v visoko šolstvo in športno infrastrukturo, javne zdravstvene zavode (na primer za diagnostično-terapevtski center Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, negovalno bolnišnico in onkologijo UKC Maribor, prenove in prizidke zdravstvenih domov ter zdravstvenih šol) ter investicije države v gospodarstvo. 

Za subvencije smo namenili 448 milijonov evrov oziroma 27,5 odstotka manj kot predlani. Predlani smo več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, lani pa za neposredna plačila v kmetijstvu ter nadomestila dobaviteljem elektrike.

Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so bila višja za 80,3 odstotka in so znašala 585 milijonov evrov. Več sredstev smo namenili za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu, izplačali pa smo tudi nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe na podlagi Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.

Za stroške dela v javnem sektorju smo letos namenili 4,9 milijarde evrov, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij in napredovanjem na podlagi prejšnjega plačnega sistema ter izplačilu zimskega regresa. Glede plačne reforme smo že večkrat pojasnili, da vsaka reforma na začetku zahteva nekoliko več sredstev, njeni učinki pa se pokažejo na srednji rok. Zimski regres vidimo kot stimulacijo dela. 

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki, ki so lani dosegli 12,5 milijarde evrov oziroma 3,2 odstotka več kot predlani.

Z davkom na dodano vrednost, ki je največji davčni vir, smo zbrali 5,6 milijarde evrov oziroma 4,1 odstotka več kot predlani.

Prilivi iz dohodnine so se zvišali za 5,2 odstotka na 2,2 milijarde evrov. Rast teh prihodkov poganjata visoka zaposlenost in rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Lani so občine prejele za 6,6 odstotka več sredstev kot predlani. 

Prihodki od trošarin so v obdobju od januarja do decembra 2025 znašali 1,6 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka manj kot predlani.

Zbrali smo še 1,7 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 10,1 odstotka manj kot predlani. Upad lanskih prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s tistim v predlanskem letu.

Z davki na premoženje smo lani zbrali 108 milijonov evrov, od tega 106 milijonov evrov začasnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic na podlagi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah iz avgusta 2023.

Iz proračuna Evropske unije smo prejeli 1,2 milijarde evrov oziroma 20,1 odstotka več kot predlani oziroma 89 odstotkov načrtovanih prihodkov iz proračuna Unije. 

VIR: Ministrstvo za finance