Ko bo sneg, ki je prejšnji teden prekril sončne elektrarne po državi in preprečil proizvodnjo, ob prvi otoplitvi zdrsnil s panelov, bo proizvodnja, dokler bo okolica zasnežena, na sončen dan višja, kot bi bila brez snežne odeje. Bela barva snega namreč močno poveča t.i. učinek albeda, odbojnosti svetlobe od tal, to pa pomeni, da tudi fotonapetostne panele doseže nekaj več svetlobe.

»Da, v določenih razmerah je lahko proizvodnja nekoliko večja,« so nam to potrdili pri Holdingu slovenske elektrarne, ki ima v lasti več velikih sončnih elektrarn. »Svež sneg ima visoko odbojnost, zato se lahko del sončnega sevanja odbije od tal nazaj proti panelom in prispeva k dodatni proizvodnji.«

Vendar pa, še dodajajo, je velikost učinka odvisna od tipa modula, naklona, višine nad tlemi, kotov sonca in lokalnih razmer. »V praksi je ta dodaten prispevek običajno razmeroma majhen in kratkotrajen ter ne more nadomestiti izpada proizvodnje v času, ko so paneli prekriti s snegom. Gre torej za pozitiven, a sekundaren učinek, ki ima omejen vpliv na skupno letno proizvodnjo, saj je že v osnovi proizvodnjo iz sončnih elektrarn v zimskem obdobju majhna.«

Učinek opazen predvsem pri bifacialnih modulih

Učinek nam je potrdil tudi Primož Tručl, direktor podjetja Moja Elektrarna. »Ob zasneženi pokrajini se proizvodnja čistih, s snegom neprekritih modulov, kar opazno poveča.« Povečanje ocenjuje na 5-25 odstotkov, pri čemer pa poudarja, da je učinek izrazit predvsem pri bifacialnih modulih, ki svetlobo zajemajo tudi s hrbtne strani.

V Sloveniji ta vrsta panelov sicer še ni zelo razširjena, se je pa njihova prisotnost po Tručlovih besedah v lanskem letu kar precej povečala. »Rekel bi, da za prostostoječe elektrarne danes večina že uporabi bifacialne panele, tudi zato, ker niso bistveno dražji od običajnih modulov.«

V energetski družbi Stellar sicer menijo, da v Sloveniji ekonomika kratkotrajnega povečanja odbojnosti tal zaradi snega v razmeroma kratkem obdobju leta ne upravičuje namestitve bifacialnih panelov. »Izkoristek albedo učinka bi bil ekonomsko smiseln le, če bi bila tla pod in okoli panelov trajno prekrita z visoko odbojnim materialom, s čimer bi bilo mogoče ta učinek izkoriščati skozi celotno leto.« 

VIR: Naš Stik