Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na 16. izredni seji kot zainteresirana komisija opredelila do dveh predlogov stališč Republike Slovenije, povezanih s prihodnjo ureditvijo skupne kmetijske politike ter skupne ureditve trgov Evropske unije.

Ljubljana, 13. januar 2026 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na 16. izredni seji kot zainteresirana komisija opredelila do dveh predlogov stališč Republike Slovenije, povezanih s prihodnjo ureditvijo skupne kmetijske politike ter skupne ureditve trgov Evropske unije.

Komisija je podprla Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki ureja šolsko shemo EU, sektorske intervencije, vzpostavitev beljakovinskega sektorja, tržne standarde ter mehanizme za zagotavljanje oskrbe s hrano v kriznih razmerah. Komisija ocenjuje, da predlagane spremembe prispevajo h krepitvi konkurenčnosti evropskega in slovenskega kmetijstva, izboljšujejo položaj kmetov v prehranski verigi ter prispevajo k večji prehranski varnosti in lokalni samooskrbi, zlasti z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza beljakovinskih virov. Ob tem je komisija poudarila pomen upoštevanja nacionalnih posebnosti, pravične obravnave slovenskih kmetov ter večjega vključevanja lokalno pridelane hrane v javne zavode, predvsem v vzgojno-izobraževalne ustanove.

Komisija se je seznanila tudi s stališči Sindikata kmetov Slovenije, ki je opozoril na tveganja, povezana z uvozom hrane iz tretjih držav, zlasti v okviru sporazuma Mercosur. Komisija se strinja s sindikatom, da je treba živila iz uvoza iz tretjih držav jasno in pregledno označevati ter zaščiti poimenovanja mesa in mesnih izdelkov, pri čemer mora biti poimenovanje »meso« uporabljeno izključno za proizvode, pridobljene iz delov živali, in ne za laboratorijsko proizvedene ali druge nadomestne prehranske izdelke. Komisija je podprla prizadevanja za večjo zaščito potrošnikov, ohranjanje domače živinoreje in kratkih dobavnih verig ter posebej opozorila na pomen mlečnega sektorja in nujnost pravočasnega ukrepanja za njegovo stabilizacijo. 

Hkrati se je komisija opredelila tudi do Predloga stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pogojev za izvajanje podpore Unije skupni kmetijski politiki za obdobje 2028–2034, ki ga ni podprla. Komisija ocenjuje, da predlog stališča temeljnih izzivov slovenskega kmetijstva ne naslavlja ustrezno in ne daje zadostnih zagotovil, da bo nova skupna kmetijska politika zagotovila stabilno kmetijsko proizvodnjo, vzdržen dohodkovni položaj kmetov ter dolgoročno prehransko varnost države. Po mnenju komisije prehranska varnost in samooskrba nista dovolj jasno opredeljeni kot osrednja cilja nove skupne kmetijske politike (SKP).

Komisija je opozorila tudi na pomanjkljivo obravnavo generacijske prenove, ki je po njenem mnenju sistemsko in medresorsko vprašanje, ki ga ni mogoče omejevati zgolj na prenos kmetij znotraj družin. Prav tako komisija nasprotuje združevanju sredstev skupne kmetijske politike s kohezijskimi in drugimi skladi, saj to zmanjšuje stabilnost in predvidljivost financiranja kmetijstva. Komisija ocenjuje, da predlagana zelena usmeritev nove SKP predstavlja dodatno obremenitev kmetov ter vodi v zmanjševanje pridelave hrane, hkrati pa ne prinaša dejanskih poenostavitev administrativnih bremen.

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poudarja, da mora prihodnja skupna kmetijska politika ostati samostojna skupna politika Evropske unije z lastnim proračunom ter da mora biti jasno usmerjena v podporo aktivnim kmetom, pridelavo hrane, prehransko varnost in večjo prehransko suverenost.

VIR: Državni svet