Podcasti niso več obrobje medijev, temveč prostor, kjer nastajajo ideje, kontekst in zaupanje. Kdor jih sistematično spremlja in analizira, razume prihodnje teme prej kot konkurenca.

Podcasti niso več obrobje medijev, temveč prostor, kjer nastajajo ideje, kontekst in zaupanje. Kdor jih sistematično spremlja in analizira, razume prihodnje teme prej kot konkurenca.

Na Dnevu PR 2025 je Boštjan Jaušovec predstavil koncept, kjer je v nekaj letih slovenska podcast scena zrasla z nekaj deset na več sto oddaj. Rast ni le kvantitativna. Podcast je postal format, kjer se sogovorniki ne ukvarjajo le s tem, kaj se je zgodilo, temveč zakaj se dogaja in kam vodi. To ga loči od hitrih objav in kratkih izjav: podcast nosi razlago, ton, dvom in korekcijo.

Za komunikatorje in odločevalce to pomeni dvoje:

1. podcasti so zgodnji indikator tem, ki pozneje preidejo v širše medije,
2. brez sistematičnega spremljanja in analize podjetje vidi le odmev, ne pa nastanka zgodbe.

Podcast kot termometer razpoloženja

V podkastih se pokaže, kaj javnost preizkuša, česa se boji in čemu verjame. Vpogled ne nastane iz ene epizode, temveč iz niza pogovorov: kako se menjajo argumenti, kateri pojmi se utrdijo, kako se obrne ton. To je idealen material za analitiko: več ur govora, bogat kontekst, jasni sentimenti.

Press Clipping v spremljanje medijske krajine vključuje tudi podcaste: pretvorba govora v besedilo, izluščanje tem, omemb in sentimenta, nato primerjava z novicami, spletnimi portali in družbenimi omrežji. Rezultat ni le kronologija pojavljanj, temveč povezava med idejo in njenim kasnejšim odmevom.

Poslovna logika 2025–2026: od orodij k ekosistemom odločanja

V letu 2025 podjetništvo ni več tekmovanje posameznikov, temveč tekma ekosistemov odločanja. Zmagujejo tisti, katerih sistemi se izboljšujejo sami – ne zato, ker ljudje delajo več, temveč ker vodstvo zna pravilno delegirati inteligenco, človeško in umetno. Podcast monitoring je del takšnega ekosistema: AI pomaga prepisovati in razvrščati, analitik postavlja vprašanja in sklepa, vodstvo sprejema odločitve.

Tu velja pragmatično pravilo: znanje je vsem dostopno, dragocena je presoja. Podcasti so odprt vir znanja, zato razliko ustvarja sposobnost presoditi, katera razprava je signal in katera šum. Dobri sistemi naredijo dvoje:

• delujejo brez nas v rutini (pretvorbe, razvrščanje, osnovna sentiment analiza),
• upočasnijo nas pri ključnih točkah, da vidimo posledice (interpretacija trendov, izbira odziva, določanje politike).

Ta “počasnost” ni slabost, temveč prednost. Ko algoritmi delajo hitro, je naloga vodstva razmišljati počasneje kot algoritmi, prav zato, da razume posledice. Podcasti, kot format počasnejšega mišljenja, so naravni partner takšne prakse.

Od poslušanja k odločanju: kaj konkretno prinese monitoring podcastov

1. Zgodnje zaznavanje tem
   Serija epizod o novi regulaciji, tehnologiji ali spremembi potrošniškega vedenja pogosto predhodi novinarskim prispevkom. Monitoring prinese čas za pripravo: materiale, Q&A, stališča, notranjo izobrazbo.
2. Mapiranje vplivnežev in argumentov
   Podcast razkrije kdo oblikuje mnenja in kako argumentira. Analiza pokaže nosilce narativov, tipične ugovore in jezike, v katerih je treba odgovarjati.
3. Merjenje premikov v tonu
   Sprememba iz radovednega v skeptičen ton napoveduje obrabljene obljube ali prevelika pričakovanja. Pravočasen popravek komunikacije je cenejši kot kriza.
4. Priprava vsebin z večjo verjetnostjo sprejema
   Če vemo, kako ciljno občinstvo že govori o temi, pripravimo materiale, ki se z njimi naravno “zatikajo”: uporabljamo njihove pojme, odgovarjamo na njihove dvome.

Arhitekt algoritma, ne rezultat algoritma

Večina bo umetni inteligenci prepustila izbiro: kaj poslušati, kaj gledati, kaj misliti. Manjšina bo ostala arhitekt algoritma: sama bo določila vire, sledila utemeljitvam in usmerjala avtomatiko. To je smisel podcast monitoringa: ne da algoritem izbere namesto vas, ampak da vi izberete okvir, znotraj katerega algoritem pomaga.

V praksi:

• določimo whitelist in watchlist oddaj,
• vzpostavimo tematske profile (regulacije, panoge, ESG, inovacije),

definiramo odločilne točke: kdaj se vključi človek, kdaj zadošča avtomatika, kdaj se pripravi stališče ali odziv.

Zakaj prav podcasti?

Ker so prostor, kjer je zaupanje rezultat časa, ne formata. Hitre objave iščejo pozornost. Podcasti gradijo prisotnost: tišji, daljši, manj senzacionalni, zato bolj uporabni za strateško presojo. Če je “valuta” prihodnosti pozornost, je največji luksuz sposobnost usmerjene pozornosti. Podcast monitoring jo disciplinira: poslušamo manj naključno, a bolj smiselno.

Podcasti so medij počasnega mišljenja v dobi hitrih algoritmov. Kdor jih spremlja in analizira, ne išče le podatkov, temveč presojo: kaj od slišanega ima posledice za našo znamko, poslovni model in odnose z javnostmi.

V praksi to pomeni biti en korak naprej: videti temo, še preden postane naslovnica, razumeti ton, še preden se spremeni v krizo, in oblikovati stališča, še preden nastane potreba po obrambi. Bistvo: ostanite arhitekt algoritma. Naj sistemi delajo brez vas tam, kjer zmorejo, vi pa upočasnite tam, kjer je pomembno razumeti posledice. Podcast monitoring je orodje prav za to.

Razmisleki o podcastih, umetni inteligenci in sodobni komunikaciji so se izostrili prav na Dnevu PR 2025, kjer je bilo jasno, da prihodnost PR stroke temelji na razumevanju konteksta, ne le na hitrosti odziva. Če želite tudi sami ostati korak pred trendi, vabljeni k spremljanju in prijavi na Dan PR 2026: https://www.danpr.si/ 

VIR: Press Clipping