Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o stanju in obremenitvah slovenskega morja. Razglasila je 19. maj za dan lipicanca, sprejela sklep o sklenitvi sporazumov o prenosu ustanoviteljstva pravic in obveznosti zasebne Univerze na novoustanovljeno javno Univerzo v Novem mestu ter sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišča v lasti države na občino Koper.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo o stanju in obremenitvah slovenskega morja ter možnih ukrepih za varstvo morja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo oceno stanja morskega okolja, ki obsega ovrednotenje značilnosti slovenskega morja ter opredelitev dejavnosti in posegov, ki predstavljajo vir onesnaženja in obremenitev na stanje slovenskega morja. Slovensko morje je zaradi značaja polzaprtega zaliva in plitvosti (povprečna globina 16,2 metra) izredno občutljiv ekosistem in občutljiv na zunanje vplive, kot so pritiski zaradi dejavnosti in rabe morja ter podnebne spremembe. Podnebne spremembe že pomembno vplivajo na hidrološke, fizikalne in biološke značilnosti morja. Morje se segreva, zakisljuje, zmanjšuje se vsebnost raztopljenega kisika, narašča gladina morja ter povečuje število poplavnih dni. Pojavljajo se tudi tujerodne vrste, ki so sicer značilne za toploljubna območja. Slovensko morje je vroča točka biotske raznovrstnosti. Zabeleženih je približno 2260 vrst, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh vrst Sredozemskega morja, čeprav slovensko morje meri le 0,12 odstotka površine Sredozemskega morja. Slovensko morje je za obalno skupnost izrednega pomena. Morje in obala sta preobremenjena zaradi rabe in dejavnosti na morju in obali. Možni ukrepi za dosego dobrega stanja morja so na področjih: trajnostnega prostorskega načrtovanja, kot na primer - vzpostavitev modrih koridorjev, vzpostavitve območij varstva narave, njihove povezljivosti ter preprečevanje poškodb habitatov morskega dna, nadzora vnosa tujerodnih vrst iz pomorstva (balastne vode) in spremljanje pojavnosti in vplivov potencialno invazivnih vrst, kot sta modra rakovica in plaščar, preprečevanja sproščanja starih bremen iz sedimenta, preprečevanja naraščanja podvodnega hrupa zaradi ladijskega prometa oziroma, če to ni možno, prilagoditev plovne poti tako, da ne ogrožajo morskih organizmov in preprečevanja vnosa hranil in onesnaževal iz urbanih območij obale z ureditvijo oziroma nadgradnjo sistema za odvajanje odpadnih voda.

Vlada je sprejela sklep, s katerim je 19. maj razglasila za dan lipicanca v Republiki Sloveniji. Datum ima za Slovenijo poseben zgodovinski in kulturni pomen, saj je bil prav 19. maja 1580 podpisan dokument o ustanovitvi Kobilarne Lipica, enega najprepoznavnejših simbolov slovenske dediščine. Lipicanec je eden najpomembnejših simbolov slovenske kulturne dediščine in nacionalne identitete ter ima tudi izrazit mednarodni pomen. To potrjujeta neprekinjeno delovanje Kobilarne Lipica že več kot štiri stoletja ter vpis tradicije reje lipicanca na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine leta 2022. 

Na današnji seji je vlada sprejela sklep o sklenitvi sporazumov o prenosu ustanoviteljstva, pravic in obveznosti zasebne Univerze v Novem mestu ter samostojnih visokošolskih zavodov Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto in Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu na Republiko Slovenijo. Za podpis sporazumov je pooblastila dr. Igorja Papiča, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije. S predlaganimi sporazumi bodo v ustanoviteljstvo Republike Slovenije prešli doslej zasebni visokošolski zavodi zasebna Univerza v Novem mestu ter samostojna (zasebna) visokošolska zavoda Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu in Fakulteta za industrijski inženiring v Novem mestu. Vsi navedeni visokošolski zavodi bodo s svojim delom nadaljevali v novoustanovljeni javni Univerzi v Novem mestu.

Vlada je z Mestno občino Koper sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu državnega premoženja. Gre za nepremičnino (zemljišče) v izmeri 9.788 m2 v Semedeli, ki je v upravljanju Ministrstva za infrastrukturo in v lasti Republike Slovenije. Na občino Koper se prenaša zaradi izvedbe načrtovanega projekta z naslovom »Mobilna povezava med Koprom in Markovcem s parkiriščem«. Načrtovani projekt je prednostno namenjen občanom občine, predvsem pa stanovalcem območja Markovega hriba (Krajevna skupnost Žusterna in Krajevna skupnost Za gradom), ki bodo lahko vsakodnevne vožnje z osebnimi vozili v mestno središče zamenjali z veliko bolj trajnostnimi oblikami mobilnosti, kot sta hoja in kolesarstvo in s tem razbremenili lokalne ceste prometa z osebnimi vozili. Preoblikovanje neurejenega območja z realizacijo načrtovanega projekta v javno površino z elementi trajnostne mobilnosti predstavlja premišljen prostorski poseg, ki ima pozitivne učinke na okolje, izboljšuje dostopnost in kakovost bivanja prebivalcev, povečuje prometno pretočnost in varnost vseh udeležencev v prometu ter podpira razvoj infrastrukture, pomembne za prihodnost tako občine kot širše regije. Občina bo načrtovani projekt zgradila v petih letih od sklenitve pogodbe. Občina ocenjuje in načrtuje, da bodo vsa investicijska dela v zvezi z realizacijo načrtovanega projekta znašala 11 milijonov evrov. 

VIR: Vlada Republike Slovenije