Na okrogli mizi konference o prihodnosti slovenskega energetskega prehoda, ki je včeraj potekala na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, so se predstavniki politike, gospodarstva in znanosti strinjali, da tehnologije in znanje za prehod obstajajo, zapleta pa se pri vprašanju odločanja.

»Energetika je za 50 let. Ne gre za leve ali desne.«

Razprava se ni vrtela okoli posameznih projektov, temveč okoli bistveno širšega vprašanja: kdo in kako naj sprejme odločitev o dolgoročni energetski smeri države. Nobelova nagrajenka, meteorologinja in klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je poudarila, da je energetika vprašanje prihodnosti ljudi in več desetletij vnaprej.

Po njenem mnenju energetski prehod ne sme postati ideološko ali politično razklan projekt. »Energetika je za 50 let. Ne gre za leve ali desne,« je opozorila. Kritična je bila predvsem do neodločnosti politike in odsotnosti odgovornosti. Slovenija še vedno nima jasnih odgovorov na vprašanja, kakšna bo dolgoročna cena elektrike in kdo bo nosil posledice napačnih odločitev. Ob tem je opozorila tudi na tveganje enostranskih rešitev in poudarila, da energetski sistem ne sme temeljiti na eni sami izbiri.

Zakaj odločanje o posameznih projektih vodi v slepo ulico

Da je težava predvsem v fragmentiranem in parcialnem odločanju, je izpostavil Danijel Levičar, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade. Poudaril je, da v energetiki ne obstaja ena absolutno pravilna ali napačna rešitev: »Ni ultimativno pravega in ni ultimativno napačnega scenarija.« 

Po njegovem mnenju je napačno, da se razprava osredotoča na posamezne projekte, saj bi se morala voditi o celotnem scenariju razvoja energetskega sistema. Javnost naj ima vlogo pri odločanju, vendar klasični posvetovalni referendum za takšna kompleksna vprašanja po njegovem ni primeren, saj ljudi sili v poenostavljeno izbiro brez razumevanja posledic.

Namesto tega zagovarja kontroliran deliberativni proces, v katerem ljudje najprej dobijo celovite in uravnotežene informacije, nato pa se lahko informirano odločijo, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni sprejeti določeno smer energetskega razvoja. Takšen proces po njegovih besedah omogoča informirano in legitimno družbeno odločitev, ki jo politika nato izpelje v skladu z izidom procesa.

Gospodarstvo: Potreba po jasni usmeritvi

Z vidika gospodarstva je pomen jasne in legitimne usmeritve poudaril Žiga Pižorn, direktor prodaje in rešitev v Petrolu. Podjetja po njegovih besedah brez jasnega scenarija težko dolgoročno načrtujejo in investirajo. Če morajo biti pripravljena na vse možne scenarije hkrati, izgubljajo fokus in konkurenčnost. »Potrebna je usmeritev, da lahko podjetja zagrabijo pravi scenarij,« je poudaril, ne glede na to, kateri scenarij je izbran.

Svoj lonček je pristavil tudi Dušan Plut, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Po njegovem mnenju bi moralo biti ključno vprašanje energetskega prehoda, za koliko bomo v Sloveniji zmanjšali porabo primarne energije. Opozoril je, da je razmišljanje o nenehni rasti porabe preživeto, saj naravoslovne znanosti po njegovih besedah jasno kažejo, da že presegamo planetarne meje. 

Slovenci politiki ne zaupamo

Plut je bil izrazito kritičen do politike, ki ji javnost po njegovi oceni ne zaupa, ker se pogosto ne drži lastnih zavez. Zato zagovarja deliberativno demokracijo, v kateri se ljudi najprej dobro informira, nato pa jim omogoči, da sami odločajo o dolgoročnih razvojnih vprašanjih, tudi na referendumu. Opozoril je tudi, da energetski prehod ne bo mogoč brez sprememb življenjskega sloga in brez odpustkov za potrošnike.

Brez jasne odločitve o celovitem energetskem scenariju oziroma brez informiranega soglasja javnosti, pridobljenega skozi premišljen deliberativni proces, Slovenija tvega, da bo pri energetskem prehodu ostala ujetnica neodločnosti.

VIR: Naš Stik