Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 48. seji med drugim na pobudo državnega svetnika Antona Medveda obravnavala stanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni modrikastega jezika (BTV), vključno z obveznim cepljenjem v letu 2026.

Ljubljana, 21. januarja 2026 - Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 48. seji med drugim na pobudo državnega svetnika Antona Medveda obravnavala stanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni modrikastega jezika (BTV), vključno z obveznim cepljenjem v letu 2026. Na seji so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, veterinarske stroke ter predstavniki rejcev in kmetijskih organizacij. 

Komisija je spomnila, da je to problematiko prvič celovito obravnavala že na 37. seji avgusta 2025, ko je ugotovila, da ima izbruh bolezni, zlasti pri drobnici, resne zdravstvene in gospodarske posledice ter da bolezen neposredno ogroža stabilnost kmetijske proizvodnje in ohranjanje reje. Že takrat je komisija poudarila, da je za učinkovito obvladovanje bolezni nujno pravočasno, usklajeno in sistemsko ukrepanje države.

Komisija je ponovno izpostavila potrebo po odločnejši vlogi države, zlasti pri zagotavljanju ustreznih cepiv, jasni organizaciji cepljenja, učinkovitem obveščanju rejcev ter vzpostavitvi mehanizmov za kritje gospodarske škode. Ob tem je bila ponovno podana pobuda za prenos bolezni modrikastega jezika iz skupine C nazaj v skupino A, saj kategorizacija bolezni neposredno vpliva na razpoložljivost cepiv ter dostop do nacionalnih in evropskih finančnih virov.

Komisija je podprla odločitev države o obveznem cepljenju ovc, govedi in koz, hkrati pa jasno poudarila, da mora država ob uvedbi obveznega ukrepa prevzeti tudi celotno finančno in organizacijsko odgovornost za njegovo izvajanje. Komisija podpira stališče, da stroške obveznega cepljenja v celoti krije država, saj finančno breme ne sme nesorazmerno bremeniti rejcev. V primeru, da celotno kritje stroškov v danem trenutku ne bi bilo mogoče, komisija meni, da mora država zagotoviti vsaj delno sofinanciranje stroškov izvedbe cepljenja. Tudi če sredstva za storitve cepljenja trenutno niso zagotovljena v državnem proračunu, to še ne pomeni, da teh sredstev ni mogoče zagotoviti, saj evropska zakonodaja v primerih izbruha kužnih bolezni in višje sile omogoča črpanje sredstev iz evropskih skladov. Komisija meni, da mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v ta namen proučiti vse razpoložljive možnosti financiranja. Komisija je tudi predlagala, da ministrstvo pripravi priporočeno ceno za izvajanje storitev obveznega cepljenja, kar bi prispevalo k večji predvidljivosti stroškov in zaščiti rejcev, saj cene storitve na trgu izredno nihajo.

Komisija je spomnila, da so v državnem proračunu zagotovljena sredstva za druge preventivne ukrepe, kot je na primer čipiranje in oskrba zapuščenih mačk, torej se da zagotoviti sredstva tudi za preventivno cepljenje rejnih živali, ki so ključnega pomena za prehransko samooskrbo, ohranjanje kmetijske dejavnosti in podeželja.

Komisija izpostavlja, da gre za vprašanje z dolgoročnimi posledicami za slovensko kmetijstvo, zato pričakuje, da bodo pristojni organi zagotovili pregledno, učinkovito in pravično izvajanje ukrepov, ki bodo omogočili zaščito živali, ohranitev reje ter zmanjšanje gospodarske škode. 

VIR: Državnega sveta