Elektrarne na Dravi, Savi in Soči so lani v prenosno omrežje oddale nekaj več kot 3,8 TWh električne energije, kar je bilo za skoraj četrtino manj kot leta 2024, ki pa je bilo nadpovprečno. To potrjuje tudi podatek, da so dejansko doseženi rezultati za napovedjo v elektroenergetski bilanci zaostali zgolj za 2,4 odstotka.

Po podatki Agencije za okolje je leta 2025 po slovenskih rekah preteklo za dobrih pet odstotkov manj vode, kot v povprečju primerjalnega obdobja 1991–2020, pri čemer se je vodnatost rek zmanjševala od jugozahoda proti severovzhodu. 

Mura in Drava sta dosegli tretja najmanjša srednja letna pretoka od leta 1981, pri čemer so bile reke najbolj vodnate marca, nadpovprečno vodnat  pa je bil le še januar. Na drugi strani je podpovprečna vodnatost vztrajala vse od junija do konca leta, čeprav dolgotrajnejših sušnih razmer nismo zabeležili.

Največja odstopanja na Dravi

Opisane hidrološke razmere so se odrazile tudi na proizvodnji hidroelektrarn, pri čemer so največja odstopanja v primerjavi z letom 2024 lani zabeležili na Dravi. Tamkajšnje hidroelektrarne so tako v prenosno omrežje v letu 2025 oddale le 2.162,5 GWh električne energije oziroma tretjino manj kot leto prej. 

Za 15 odstotkov je bila lani v primerjavi z letom 2024 manjša tudi proizvodnja elektrarn na zgornji in spodnji Savi, ki so k skupnemu izkupičku hidroproizvodnje prispevale 875 GWh. 
Hidrologija je bila lani najbolj naklonjena Soškim elektrarnam, ki so z oddanimi 793 GWh primerjalne rezultate z letom 2024 presegle za 2,7 odstotka, prvotne bilančne napovedi pa celo za tretjino.

Iz domačih virov lani skoraj 11,8 TWh električne energije 

Domače elektrarne so lani v prenosno omrežje skupaj prispevale 11.786,4 GWh električne energije, kar je bilo za 14,7 odstotka manj kot leto prej, pri čemer pa je treba upoštevati novo vlogo termoelektrarne Šoštanj, pri kateri se je proizvodnja elektrike v primerjavi z letom 2024 lani zmanjšala za dobrih 39 odstotkov oziroma iz 3.021,4 GWh na 1.836,2 GWh. 

Del izpada šoštanjske proizvodnje je lani sicer prevzela nova plinska enota v TE-TOL, pri čemer je ta proizvodnjo električne energije lani skoraj potrojila – iz 186,7 GWh v letu 2024 na 549,2 GWh.

Zelo stabilno je tudi lani obratovala Nuklearna elektrarna Krško, ki je proizvodnjo ohranila na primerljivi ravni in v prenosno omrežje lani oddala 5.540,7 GWh električne energije, kar je bilo le za 3,4 GWh manj kot leta 2024.

VIR: Naš Stik