Električni tovornjaki v EU prehitevajo načrte proizvajalcev, a razvoj infrastrukture in politična negotovost lahko resno upočasnita njihov preboj.

Elektrifikacija težkega prometa se pospešuje: delež električnih tovornjakov nad 16 tonami je lani dosegel približno tri odstotke, v letu 2026 pa naj bi presegel pet odstotkov. Rast poganjajo strožji okoljski cilji, državne spodbude in cestnine, ki nagrajujejo vozila brez izpustov.

Prodaja raste, vodijo države severozahodne Evrope

Najhitrejšo rast beležijo Nemčija, Nizozemska, Švedska in Francija, kjer močne subvencije pospešujejo prehod. V jugovzhodni Evropi je zaradi pomanjkanja podpornega okolja elektrifikacija šele v začetni fazi. Čeprav so električni tovornjaki še vedno dražji od dizelskih, se stroški zaradi novih cestnin in cenejših baterij hitro znižujejo, navaja Evropska komisija.

Evropski proizvajalci medtem prehajajo v množično dobavo. MAN je lani dostavil več kot 620 električnih težkih tovornjakov in širi ponudbo tudi v segment lažjih dostavnikov. Volvo, Mercedes, DAF in Scania bodo v letih 2025–2026 prvič proizvajali električne modele v večjih serijah. Najhitreje tehnologijo uvajajo trgovske verige in veliki logistični operaterji s svojimi polnilnimi bazami.

Infrastruktura: napredek obstaja, a je daleč od ciljev

Po podatkih Evropskega observatorija za alternativna goriva (EAFO) je bilo do novembra 2025 v Evropi 937 lokacij za polnjenje težkih vozil, od tega 313 s polnilniki nad 350 kW; skupno skoraj 3.000 postaj. A tretjina vseh je v Nemčiji, jug in vzhod Evrope pa močno zaostajata.

EU bo do leta 2030 potrebovala do 80.000 javnih in več kot 150.000 zasebnih polnilnic ter tisoče MCS-postaj, trenutno pa jih je javno dostopnih komaj okoli 1.100. Počasni koraki so vidni tudi pri nas, saj je Petrol nedavno na Lukovici odprl prve polnilnice za električne tovornjake.

Finančna vrzel ogroža tempo izgradnje

V času, ko prodaja električnih tovornjakov narašča, pa grozi zastoj financiranja za izgradnjo infrastrukture. Instrument za infrastrukturo alternativnih goriv (AFIF), ki je omogočil okoli tri milijarde evrov naložb v infrastrukturo, se letos namreč izteka. Organizacije, kot so Svetovna organizacija za cestni promet (IRU), Evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) in spletni portal T&E, opozarjajo, da bi premor v financiranju v letih 2026–2027 resno ogrozil razvoj ravno v času, ko električni tovornjaki bolj množično vstopajo na trg. Posebej izpostavljajo, da morajo podporo prejeti tudi logistične baze, ki bodo ključne za polnjenje komercialnih vozil.

Politika in stroški: cestnine premikajo ravnotežje

Nove emisijsko diferencirane cestnine v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in drugod močno izboljšujejo ekonomiko električnih tovornjakov. Do leta 2031 bodo brezemisijska vozila deležna popustov ali celo oprostitev le-teh. Poleg tega bo od 2028 dizelska goriva dodatno podražil sistem ETS2. Odločilen dejavnik pa ostaja cena elektrike — javno hitro polnjenje je precej dražje od polnjenja na lastni infrastrukturi.

Tehnologija je pripravljena, infrastruktura še ne

Električni tovornjaki prehajajo v industrijsko fazo in prodaja hitro raste. Tehnologija je zrela, stroški padajo, a brez pospešene gradnje javnih in zasebnih polnilnic, ojačitev elektroenergetskih omrežij  ter stabilnega evropskega financiranja logistika električnih vozil ne bo mogla izkoristiti v celoti, še navaja Evropska komisija. 

VIR: Naš Stik