NLB je na Studencih odprla svojo tretjo poslovalnico v Mariboru. Kot je ob tem povedal predsednik uprave banke Blaž Brodnjak, lokacija ni izbrana naključno, saj gre za prvo njihovo poslovalnico v tem mestu na desnem bregu Drave. NLB ima sicer v Mariboru le 10-odstotni tržni delež, zato ima po njegovih besedah v tem mestu in regiji velike načrte.

Brodnjak je ob odprtju nove poslovalnice povedal, da je štajerska prestolnica v zadnjih letih v vzponu, raste število prebivalcev, prav na območju Studencev pa se razvijajo nova poslovna cona in stanovanjska naselja. Ker ima banka na ravni države 33-odstotni tržni delež, v Mariboru in regiji pa precej nižjega, se želijo v prihodnje nacionalnemu tržnemu deležu približevati tudi tam.

"Mariborčani in Štajerci so sicer nadpovprečno digitalno pismeni, saj jih pri nas kar 80 odstotkov uporablja mobilno poslovanje. Kljub temu se želimo s komitenti pogovarjati tudi osebno in bolj intenzivno, predvsem ko gre za naložbena vprašanja ali dolgoročno varčevanje," je pojasnil prvi mož NLB.

Glede pritožb ljudi s podeželja, da se banke od tam umikajo ter zapirajo svoje poslovalnice, je Brodnjak dejal, da ves čas spremljajo trende in opažajo, da tudi v manjših okoljih obisk poslovalnic hitro upada. Ob tem je opomnil, da je NLB edina banka na slovenskem trgu, ki ponuja tudi mobilno poslovalnico. Ta v manjše kraje, od koder so umaknili poslovalnice, še vedno prihaja ob določenih in vnaprej znanih terminih, prav tako je na voljo 24 urna podpora iz kontaktnega centra preko video klepeta vse dni v letu.

"Po drugi strani še vedno vzdržujemo obseg poslovne mreže v takšni meri, da ni več kot dobrih pet do deset minut vožnje z avtomobilom do poslovalnic," je dejal Brodnjak in pri tem spomnil, da so letos ob mariborski nedavno odprli tudi novo poslovalnico v Domžalah, letos pa nameravajo to storiti še v Radovljici in na Brezovici.

Pri odločanju o delovanju svojih poslovalnic se prilagajajo razmeram in zato tam, kjer obisk hitro upada, razmišljajo, kako lahko tamkajšnje stranke dosežejo drugje. Pri tem je izpostavil primer Šoštanja, od koder je le pet minut oddaljena velenjska poslovalnica, zato so svoje komitente preusmerili tja.

Očitki na banke letijo tudi v smeri njihove povečane usmerjenosti v digitalno poslovanje, kar naj bi težave povzročalo predvsem starejšim. Po Brodnjakovih besedah je prav tem na voljo mobilna poslovalnica, pri čemer pa opažajo, da interes zanjo po nekaj mesecih upade, saj se ljudje hitro seznanijo z alternativnimi možnostmi in postanejo vešči uporabe digitalnih poti.

Po besedah članice uprave NLB Hedvike Usenik, ki je pristojna za bančništvo na drobno, se bančništvo z digitalizacijo pospešeno spreminja in prilagaja potrebam strank, ki vse redkeje obiskujejo poslovalnice. Te zato danes prevzemajo novo vlogo, postajajo prostor svetovanja in sklepanja zahtevnejših bančnih produktov.

Kljub temu da je v bančnih poslovalnicah opravljenih vse manj transakcij in da se krči gotovinsko poslovanje, bodo banke tudi v prihodnje morale zagotavljati te storitve. Še posebej po tem, ko je bila pravica do gotovine vpisana v ustavo.

"Absolutno. Saj zagotavljamo gotovino preko blagajn in bankomatov. A dejstvo je, da je od vseh plačil, ki jih stranke izvajajo, trenutno le še manj kot štiri odstotke gotovinskih. Tako da se je ta delež občutno zmanjšal in posledično se tudi formati poslovalnic spreminjajo," je v zvezi s tem dodala Usenik. 

VIR: Krog STA