Slovenija je v zadnjih štirih letih več kot potrojila kapacitete sončnih elektrarn in s tem naredila pomemben premik pri izrabi domačega obnovljivega vira energije. Konec leta 2025 je bilo postavljenih 1.571 MW kapacitet sončnih elektrarn, kar pomeni več kot potrojitev glede na konec leta 2021, ko jih je bilo 468,1 MW.

V letu 2025 je bilo priklopljenih 146,5 MW novih kapacitet, od tega 74,4 MW samooskrbnih elektrarn, tako individualnih kot skupnostnih. Ob tem je zaznati izrazito rast skupnostnih samooskrbnih sončnih elektrarn. Njihovo število se je povzpelo na več kot 500, njihova skupna kapaciteta pa znaša že 36 MW. Skupnostna samooskrba dobiva zagon, saj se njihova skupna kapaciteta iz leta v leto približno podvoji.

Takšna dinamika pomeni, da je Slovenija po skoraj desetletju izrazite stagnacije (2013–2021) ponovno začela dohitevati druge evropske države na področju sončne energije. 

Interes za malo samooskrbo ponovno raste

V letu 2025 je bilo podanih 4.439 vlog za soglasje za priključitev samooskrbnih naprav, kar predstavlja 26-odstotni porast glede na leto 2024, ko je bilo podanih 3.528 vlog. To pomeni, da se število interesentov za vgradnjo samooskrbne sončne elektrarne in zaupanje v smotrnost investicije v novo samooskrbo povečujeta. Pričakuje se, da bo število podanih vlog v prihodnjem obdobju še nekoliko naraslo ter se nato ustalilo, saj je nova shema z ugodnimi subvencijami zastavljena dolgoročno in omogoča znatne koristi odjemalcem, ki se bodo vanjo vključili.

V fazi realizacije še najmanj 400 MW novih sončnih elektrarn s potrjenim sofinanciranjem

Na javnih pozivih za dodeljevanje pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za investicije v nove naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter za hranilnike električne energije v kombinaciji s proizvodnjo energije, ki so bili odprti do decembra 2025, je bilo za sofinanciranje izbranih več kot 4.000 projektov. Gre za projekte sončnih in vetrnih elektrarn, manjših hidroelektrarn, SPTE iz bioplinov in lesne biomase, proizvodnjo toplote iz lesne biomase, toplotne črpalke ter toplotne sprejemnike sončne energije, s skupno kapaciteto več kot 660 MW. Do zdaj je bilo realiziranih približno 100 MW kapacitet, preostali projekti bodo večinoma izvedeni v letih 2026 in 2027.

Tem projektom se pridružujejo še projekti, sofinancirani iz javnega razpisa MOPE za izgradnjo sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2023–2026 (NOO – SE OVE 2023), ki bodo skupaj prispevali približno 50 MW kapacitet, pri čemer večina še ni dokončana. Skupno to pomeni vsaj 400 MW predvidenih novih sončnih elektrarn s potrjenim sofinanciranjem, ki bodo dokončane v naslednjih dveh letih.

Že skoraj 1.000 balkonskih sončnih elektrarn

24.decembra 2022 je v veljavo stopil Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije. Pravilnik je omogočil vgradnjo balkonskih mikro sončnih elektrarn, z omejitvijo oddaje delovne moči do 600 W. Tudi ta zakonska sprememba je sprožila val novih investicij. Tako je bilo od sprejetja pravilnika registriranih že 936 balkonskih sončnih elektrarn s skupno kapaciteto 602,5 kW.

Slovenija zagnala prvi pilotni projekt agrofotovoltaike, prihodnje leto sledijo novi projekti

V letu 2025 je bil izveden tudi prvi pilotni projekt agrofotovoltaike v Sloveniji, ki stoji v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije. Gre za prvi slovenski pilotni projekt agrofotovoltaike, ki združuje pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije iz sonca na istem kmetijskem zemljišču. Projekt predstavlja pomemben mejnik na poti k trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva in energetike, saj omogoča dvojno rabo prostora brez zmanjšanja kmetijskega potenciala. Sofinanciran je bil v okviru drugega švicarskega prispevka, iz katerega bodo v prihodnjih mesecih na voljo dodatna sredstva v okvirni višini 1,8 milijona evrov za približno pet novih pilotnih projektov agrofotovoltaike na različnih lokacijah po Sloveniji.

Sistem souporabe električne energije bo zaživel julija 2026

Pomembna novost je tudi sistem souporabe električne energije (angleško energy sharing), ki ga je omogočila novela Zakona o oskrbi z električno energijo, sprejeta junija 2025. Sistem bo običajnim uporabnikom omogočal souporabo iz obnovljivih virov proizvedene električne energije od aktivnih odjemalcev z inštalirano fotovoltaično elektrarno, tudi tistih v shemi letnega netiranja, oziroma iz drugih virov ali shranjevalnikov energije. Pravica do souporabe se uredi z registracijo sporazuma o souporabi na podlagi solastništva, najema ali pogodbe o prodaji za eno ali več merilnih točk. Souporaba energije ne pomeni zgolj tehnološke novosti, temveč prinaša premik v razumevanju energije – iz lastnine v skupno dobrino.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotovili sredstva za nove naložbe

Sredstva za nove investitorje ostajajo na voljo tudi v letu 2026. Odprt je javni razpis MOPE za sofinanciranje naložb v izgradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije z inštalirano močjo nad 1 MW ter javni poziv Borzena za subvencije za samooskrbne sončne elektrarne za fizične osebe brez net meteringa.

Marca 2026 je predvideno odprtje novega javnega poziva za dodeljevanje naložbene pomoči za samooskrbne sončne elektrarne z inštalirano močjo do 1 MW za pravne osebe. Na voljo bo 30 milijonov evrov sredstev po pravilih »de minimis«, namenjenih individualnim in skupnostnim fotonapetostnim elektrarnam, tudi projektom s hranilniki električne energije.

Sprejem novega Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije decembra 2025 je sprožil pripravo nove celovite podporne sheme za obnovljive vire energije. Ta bo skladna z novimi smernicami Evropske komisije o državnih pomočeh za podnebje, varstvo okolja in energijo. Prenovljena shema bo poleg investicijskih spodbud vključevala tudi pomoč za tekoče poslovanje ter podpirala proizvodnjo električne energije, toplote, hlajenja, biogoriv, bioplina in zelenega vodika. Vlogo izvajalca podporne sheme prevzema Borzen, pripravljena pa bo v zadnji četrtini leta. 

VIR: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo