»Investitorji želijo: ‘dajmo, dajmo, dajmo’ – postopki pa zahtevajo čas,« pravi Jure Šimic, direktor HSE Invest.

Baterijski hranilniki postajajo ključni del sodobnih energetskih sistemov, saj omogočajo večjo stabilnost omrežja in učinkovitejše upravljanje z energijo. Umeščanje hranilnikov v prostor pa je kompleksen in večplasten proces, ki vključuje zakonodajne postopke, tehnične zahteve ter usklajevanje širokega kroga deležnikov.

Kot poudarja Jure Šimic, direktor HSE Invest, s katerim smo govorili ob robu konference Energetika in okolje '26, se v praksi najpogosteje izpostavijo trije vidiki: 

1. Omejeno poznavanje projektov

Eden glavnih izzivov je razumevanje projektov s strani nosilcev urejanja prostora, ki se z baterijskimi hranilniki še vedno srečujejo relativno redko. "Nosilci urejanja prostora običajno ne poznajo projekta oziroma baterijskega sistema in vedno gledajo z vidika, kaj bi lahko bilo potencialno ogrožajoče." Posledično se presoja pogosto nasloni na previdnostni princip in obravnavo skrajnih scenarijev, kar lahko podaljšuje postopke in povečuje negotovost v zgodnjih fazah projekta."Ker ne poznajo sistema, gredo lahko v skrajnosti, tako da dostikrat ne veš, pri čem si, dokler skozi več dopolnitev dokumentacije ne razumejo, kaj je sploh pomembno." Ključno vlogo ima zato sistematično pojasnjevanje tehničnih in varnostnih vidikov projekta. 

2. Prostorske omejitve in izbira lokacije

Drugi ključni vidik je izbira ustrezne lokacije, ki mora biti skladna tako s prostorskimi akti kot tudi z okoljskimi in varnostnimi zahtevami. "Problem je tudi to – na kakšen način in kam locirati sistem," pravi Šimic. V praksi to pomeni, da vsaka lokacija ni primerna za postavitev baterijskega hranilnika, zato je treba že v zgodnji fazi preveriti vrsto omejitev in pogojev.

"Pojavijo se vprašanja, kot so vodovarstvena območja, požarna varnost in kam voda odteka v primeru incidenta." To vključuje presojo morebitnih varstvenih režimov, preverjanje požarne varnosti ter obvladovanje tveganj v primeru izrednih dogodkov, kot je na primer odtekanje onesnažene vode. Gre za ključna vprašanja, ki jih nosilci urejanja prostora praviloma sistematično odpirajo, zato jih je treba pravočasno nasloviti in ustrezno vključiti v projektne rešitve.

3. Časovna dinamika in pričakovanja investitorjev

Tretji vidik je časovna zahtevnost projektov ter usklajevanje pričakovanj investitorjev z realnimi postopkovnimi okviri. Kot opisuje Šimic: "Vedno je vprašanje, koliko je interesa, da bi šle stvari hitro, ker investitor želi čim prej – dajmo, dajmo, dajmo."

V praksi pa projekti zahtevajo jasno zaporedje korakov in pravočasno pripravo celotne projektne in investicijske dokumentacije. "Hkrati mora biti vsa projektna in investicijska dokumentacija pravočasno narejena, da lahko sledi postopku. Dostikrat investitorji prehitevajo sami sebe, še preden sploh vedo, kaj in na kakšen način bo možno izvesti, vidijo pa že možnost, kako bi čim prej začeli trgovati s tem." Zato je ključno, da projekt sledi logičnemu in zakonodajno določenemu zaporedju: "Najprej je treba izpeljati pravila prostorskega načrtovanja, potem pa po korakih."

Postavitev hranilnika lahko traja tudi 3 leta ali več

Čas izvedbe projekta je v veliki meri odvisen od lokacije in obstoječih prostorskih pogojev. Izjema so lokacije, kjer je energetska raba že opredeljena in obstaja poseben pravni okvir – na primer Termoelektrarna Šoštanj. "Tam je z zakonom določeno, da lahko z elaboratom in potrditvijo na občinskem svetu relativno hitro prideš do gradbenega dovoljenja." V večini primerov pa je postopek bistveno daljši, zlasti kadar je potrebna sprememba prostorskih aktov.

"Če prostorski plan tega ne omogoča, je potrebna sprememba prostorskega plana, ki lahko traja leto in pol do dve leti." Temu sledi še postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki lahko dodatno podaljša časovnico. "Že za eno navadno hišo vemo, da lahko traja tudi leta," pravi Šimic.

Skupni čas izvedbe zato lahko traja. "Tri leta niso nič nenavadnega, pri greenfield projektih (to so projekti na še nepozidani lokaciji, kjer prej ni bilo podobne infrastrukture) pa lahko traja še dlje." 

VIR: Naš Stik