Dogodek Inštituta Razvojnik. Konkurenčnost mora postati razvojna identiteta države, ki daje jasen signal, da Slovenija pozna lastno smer, so poudarili na Inštitutu Razvojnik. Med bistvenimi ukrepi so navedli zmanjšanje administrativnih in davčnih bremen in kakovostno izobraževanje.

Poleg interventnih odzivov na posledice iranske vojne sta ustanovitelja Jure Knez, predsednik podjetja Dewesoft in ustanovitelj podjetniškega pospeševalnika Katapult, ter direktor podjetja Belektron in solastnik podjetja NGEN Boštjan Bandelj izpostavila ukrepe za večjo samooskrbo Evrope s surovinami in energijo ter povezovanje EU-ja z različnimi deli sveta, je poročal Radio Slovenija.

"Dva tedna pred začetkom vojne sem bil v Dubaju, kjer imamo novo podjetje. Lani smo ga ustanovili z željo, da osvojimo še ta trg. Zdaj se nam svet počasi manjša, Rusija je čista nula, Kitajska tudi, zdaj se še Bližnji vzhod zapira," je dejal Jure Knez, ki meni, da je rešitev v koncu vojne.

Boštjan Bandelj pa pričakuje grozljive posledice tako glede cen kot dostopnosti surovin in energije: Mislim, da je to že drugič v štirih letih jasen signal, da morata Slovenija in Evropska unija poskrbeti za čim večjo samozadostnost pri ključnih surovinah, energiji in izdelkih.

Zeleni prehod je zato ne le okoljski, ampak tudi geostrateški cilj. Kratkoročne ukrepe za blažitev krize omejuje tudi skromni manevrski prostor v proračunu, ki ga še ožijo naraščajoči stroški servisiranja dolga, pravi ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak, ki ocenjuje, da je ta zdaj pod milijardo, približno 700 milijonov. Če se bodo obrestne mere dvignile, opozarja, se bo samodejno dvignil tudi javni dolg, ki bo hitro znašal več kot milijardo. Dodal je še, da so običajno manjše države pri tem hitreje na udaru.

Projekcija Razvojnika glede proračunskih trendov pa je slaba, je pojasnil ekonomist Janez Šušteršič: "Če nadaljujemo obstoječi trend, bo imela leta 2030 država približno petdeset milijard izdatkov. Danes jih ima petintrideset milijard in približno sedem odstotkov BDP-ja primanjkljaja. Zato bo nujno urediti ne le davke, ampak tudi javnofinančne izdatke."

Slovenija pada na lestvici konkurenčnosti
Direktorica Inštituta Razvojnik Sonja Šmuc pa je opozorila, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti, ki jo izračunava švicarski inštitut IMD, najnižje po letu 2015. Najslabše se je uvrstila na štirih bistvenih področjih, in sicer pri investicijski dinamiki, davčni politiki in poslovni zakonodaji, togosti gradnikov poslovnega okolja ter vrednotah in upravljanju.

"Slovenija bi bila odpornejša in socialno varnejša družba, če bi konkurenčnost postavili v temelj naše identitete," je poudarila po poročanju STA-ja.

Če hoče biti družba dolgoročna uspešna, mora zgraditi ravnovesje med spodbudnim okoljem za tiste, ki so sposobni ustvarjati dodano vrednost, in pomočjo tistim, ki ne zmorejo sami, je dejal Bandelj. "Slovenci smo po mojem mnenju najbolj izobražen narod na svetu in na tem moramo graditi," je dejal. Pozval je k učinkovitemu pravnemu sistemu, zmanjšanju administrativnih bremen in konkurenčnejšemu davčnemu okolju.

Na dogodku so predstavili tudi javno dostopno orodje za simulacijo državnega proračuna, ki so ga pripravili v okviru inštituta. Z njim želijo širši javnosti omogočiti boljši vpogled v pomen uravnoteženosti javnih financ.

vir: rtvslo.si