V Avtomobilnosti smo v intervjuju gostili slovenskega poslovneža, ustanovitelja in dolgoletnega direktorja podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala s padalom. Povedal nam je tudi, kako je v Slovenijo pripeljal hibrida iz Japonske.

Pogovor za Avtomobilnost: Ivo Boscarol

V Avtomobilnosti smo v intervjuju gostili slovenskega poslovneža, ustanovitelja in dolgoletnega direktorja podjetja Pipistrel, ki proizvaja ultra lahka letala s padalom. Povedal nam je tudi, kako je v Slovenijo pripeljal hibrida iz Japonske.

Miha Merljak (Avtomobilnost)

15. april 2026 ob 7.11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Shrani članek
Preberi članek

Poudarki

• Preplet prometa na tleh in v zraku
• Vloga avtonomije v prometu
• Elektrika in vodik tudi v zraku

Ivo Boscarol opozarja, da prihodnost mobilnosti ni več daleč. Spremembe se dogajajo že danes. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Ko danes govorimo o prihodnosti mobilnosti, se zdi, kot da gledamo nekaj oddaljenega. A za nekatere se je ta prihodnost začela že pred več kot dvema desetletjema – z majhno fotografijo avtomobila, ki je razmišljanje o prometu postavila na glavo.

Vabljeni, da si celoten pogovor z Ivom Boscarolom ogledate v videointervjuju na povezavi tukaj.

"Zakaj bi avtomobil metal litre bencina skozi okno, ko miruje ali se pelje v dolino?" je bilo vprašanje, ki je sprožilo odločitev pri Ivu Boscarolu. Odgovor je bil jasen: ne bi jih smel. Ko se je pojavil prvi hibrid, toyota prius, je pomenil točno to – prelom s staro logiko. A pot do tega avtomobila v Sloveniji ni bila preprosta. Prodajalci zanj sploh niso vedeli, v Evropi naj ne bi bil dovoljen, ker ga ni bilo mogoče klasično izmeriti na izpustih. Zato je moral priti neposredno iz Japonske, nato pa so sledili večmesečno dokazovanje, testiranja in birokratski boj, preden je dobil dovoljenje za vožnjo. Ta zgodba ni le anekdota o enem avtomobilu. Je začetek razmišljanja, ki danes postaja ključno: mobilnost kot sistem, ne kot posamezno vozilo, pravi Boscarol.

Prvi hibrid v Sloveniji je prišel neposredno iz Japonske. Preden je lahko zapeljal na cesto, je moral Boscarol skozi dolgotrajen birokratski postopek. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Mobilnost se bo zelo spremenila

Dolga leta smo promet delili na avtomobilski, letalski, pomorski. Vsak svet zase, s svojimi pravili in omejitvami. A prihodnost ne bo več razdeljena, pravi sogovornik in dodaja, da bo mobilnost postala prepletena celota. Razlog za to je preprost: avtomobilska industrija je svojo kakovost in varnost dvignila skoraj na raven letalstva, letalstvo pa mora zaradi stroškov postajati učinkovitejše in dostopnejše. Ko se ti dve panogi srečata, nastane nekaj novega.

Boscarol meni, da bodo letala počasi izgubljala klasična krila in dobivala več rotorjev. Potrebovala bodo vse manj prostora za vzlet in pristanek. Ne bodo več oddaljena desetine kilometrov od mest, ampak se bodo približala uporabnikom. Hkrati bo avtomobil dobil novo dimenzijo – možnost, da se dvigne nad cesto. Ne kot spektakularna futuristična ideja, temveč kot logičen odgovor na zastoje, prostor in čas.

Električni pogon v zraku po besedah sogovornika prinaša manj hrupa in drugačno izkušnjo mestnega okolja. Razlike so opazne že ob večji uporabi. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Omejitev je pri človeku

Največja omejitev pri tem ni tehnologija, ampak človek. Boscarol pravi, da imajo človeško telo in možgani svoje meje. Upravljanje kompleksnega sistema, ki vključuje več rotorjev, tridimenzionalno gibanje in stalno komunikacijo z okolico, presega te meje. Zato je ključ v avtonomiji. Vozila prihodnosti ne bodo le pomagala vozniku – odločala se bodo sama.

In prav tu se pojavi največji zadržek. "Ne gre za to, ali tehnologija deluje, temveč ali ji lahko zaupamo. Če je sistem povezan, obstaja možnost zlorabe. Scenarij, v katerem bi nekdo prevzel nadzor nad tisoče letečih vozil nad mestom, ni več znanstvena fantastika, ampak realna varnostna dilema. Zato so oblasti tu previdne," pravi sogovornik.

Zato se razvoj najprej seli drugam – v tovorni promet. V oddaljene regije, puščave, otoke, kjer infrastruktura ne obstaja. Tam lahko nova tehnologija dokaže svojo vrednost brez tveganj, ki bi jih prinesla nad gosto poseljenimi območji.

Avtonomna vozila bodo morala prevzeti del odločanja. Boscarol pravi, da ima človek pri upravljanju kompleksnih sistemov omejitve. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Baterije in vodik

Ključno vlogo pri tem igra električni pogon. Njegova največja prednost ni zgolj cena ali učinkovitost, ampak nekaj preprostejšega: tišina. Električna vozila ne ropotajo, ne onesnažujejo zraka s trdnimi delci in ne segrevajo okolja na enak način kot klasični motorji. V mestih, kjer so množično uvedli elektrifikacijo, se je spremenila celo zaznava prostora – zvok, zrak, vidljivost.

Boscarol vseeno pravi, da za daljše razdalje baterije ne bodo dovolj. "Tu vstopa vodik. Ne kot gorivo v klasičnem motorju, ampak kot vir energije za gorivne celice, ki med delovanjem proizvajajo elektriko. Edini “izpust” je voda. Tehnologija že obstaja, največji izziv pa ostaja varno shranjevanje," pojasnjuje.

Ko se vse to poveže, dobimo povsem drugačno sliko mobilnosti. Letališča, kot jih poznamo danes, bodo postala odveč. Kontrole, čakanja, dolgi dostopi – vse to bo nadomestil sistem, kjer se vozilo približa uporabniku, ne obratno. Potovanje bo krajše, cenejše in neposrednejše.

V prihodnje naj bi se različne oblike prometa povezale. Meje med avtomobili in letali postajajo manj izrazite. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Ključna bo umetna inteligenca

Zanimivo razmišljanje pa je, da prihodnost ne bo nujno elitna. "Prav nasprotno. Tehnologija bo zaradi množične uporabe postajala vse cenejša in dostopnejša. Luksuz bo postalo tisto, kar je danes običajno: ročna vožnja, klasični motorji, celo način pridelave hrane. Tisto, kar bo nekoč standard, bo postalo samoumevno," pravi Boscarol.

A ob vsem tem ostaja eno vprašanje, ki presega tehnologijo: kako se zaščititi pred njo. Umetna inteligenca in digitalni sistemi napredujejo hitreje, kot jih človek razume. Mlajše generacije že živijo v svetu, kjer se meja med realnim in digitalnim briše. Znanja o tem, kako se pred negativnimi vplivi zaščititi, pa skoraj ni.

Morda je prav to največji izziv prihodnosti. Ne, kako razviti tehnologijo, ampak kako ohraniti ravnovesje z njo. Človek je danes še vedno vrhunec razvoja narave. A narava ima svoje zakonitosti. Če gremo predaleč, zna sama postaviti meje. Vprašanje ni, ali se bo mobilnost spremenila – to se že dogaja. Vprašanje je, ali bomo spremembe znali usmerjati ali pa jih bomo le dohitevali.

Vabljeni, da si celoten pogovor z Ivom Boscarolom ogledate v videointervjuju na povezavi tukaj.