To je ena ključnih ugotovitev najnovejše primerjalne analize, ki jo je na podlagi uradnih podatkov Eurostata za leto 2025 izdelal direktor Elesa mag. Aleksander Mervar.

Podatki Eurostata namreč kažejo, da smo imeli lani v Sloveniji v povprečju šesto najnižjo omrežnino za gospodinjstva in četrto najnižjo za negospodinjske odjemalce med vsemi evropskimi državami, pri čemer so bile povprečne omrežnine za gospodinjski odjem v EU za 82,1 odstotka višje, za negospodinjski odjem pa celo za 101,2 odstotka višje.

»Glede na majhnost slovenskega elektroenergetskega sistema, je takšna razvrstitev nelogična, saj načeloma velja pravilo, da vzdrževanje tem manjšega elektroenergetskega sistema terja višje stroške oziroma, poenostavljeno, manjši kot je sistem, dražji je. Dodatno so rezultati analize nelogični ob dejstvu, da velja slovensko prenosno omrežje za enega izmed treh najbolje razvitih prenosnih omrežij v EU«, izpostavlja mag. Aleksander Mervar in dodaja, da postaja takšno stanje glede na načrtovane naložbe v distribucijsko in prenosno omrežje nevzdržno.

Omrežnina bi se morala povečati za 36 do 50 odstotkov

Na vprašanje Kaj lahko pričakujemo v letu 2026 in 2027, mag. Mervar odgovarja, da se bodo glede na primerjave terminskih cen za leto 2025 in 2026 letos cene električne energije gibale na ravni lanskih, isto pa velja tudi za omrežnino. 

V primeru, da ostaneta tako metodologija in tarife za omrežnino, pa tudi drugi zakonski prispevki, do konca tega leta nespremenjeni, na j bi se končne cene električne energije v primerjavi z lani gibale med -/+ 2 odstotka.

Ocene za prihodnje leto pa so manj spodbudne, saj so nabavne cene elektrike za leto 2027 višje od lanskih. Poleg tega pa bi morala Agencija za energijo zaradi potrebnih investicijskih vlaganj tudi v celoti prenoviti tarifni del omrežnine, in sicer primarno zaradi nezagotovljenih omrežninskih prihodkov glede na investicijske potrebe za distribucijsko omrežje. 

V letu 2025 je namreč primanjkljaj omrežninskih prihodkov glede na investicijski načrt znašal 111 milijonov evrov, za leto 2026 pa je ocenjen na 94 milijonov evrov.

»Če bi želeli v celoti uresničiti investicijske načrte, bi morali po izračunih tako tarife za uporabo distribucijskega omrežja povečati za 49,89 odstotka. Če pa pri podrobnejši napovedi in izračunu upoštevamo dejstvo, da predstavljajo omrežninski prihodki za financiranje investicij v distribucijsko omrežje 72 odstotkov vseh omrežninskih prihodkov, 28 odstotkov pa omrežnine, iz katerih se financirajo investicije v prenosno omrežje, za katere ni potrebe po povišanju, pa bi se morale tarife povišati vsaj za 35,93 odstotka«, pravi mag. Aleksander Mervar.

Kljub takšnemu povišanju, ugotavlja mag. Mervar, bi bile povprečne omrežninske tarife za gospodinjski odjem v EU še vedno za 34 odstotkov višje od slovenskih, povprečne omrežninske tarife za negospodinjski odjem pa za 48 odstotkov.

Ob tem je precej poveden tudi podatek, da so se lani omrežninske dajatve v Sloveniji glede na leto 2024 v povprečju znižale za 6 odstotkov, v EU in sosednjih državah pa so se v medletni primerjavi povečale za 9 odstotkov. 

VIR: https://www.nas-stik.si/