Drugi tir, tretja razvojna os in številni drugi veliki projekti polnijo knjige naročil največjih gradbincev. Večina jih je lani občutno povečala prihodke.

Marko Rabuza

6. julija, 2026 05.15

Drugi tir, tretja razvojna os, posodobitve železniške infrastrukture, širitev Luke Koper, gradnja nove infekcijske klinike UKC Ljubljana, športni objekti v Ljubljani in velike zasebne naložbe, kot je Lekov proizvodni center v Lendavi in njihova tovarna za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil na Brniku. To je nekaj največjih trenutnih projektov po državi, ki se izvajajo oziroma so se zaključili.

Večina največjih gradbenih podjetij je lani povečala prihodke, več jih je doseglo celo najvišje ravni poslovanja doslej. Po podatkih statističnega urada je bila vrednost opravljenih gradbenih del lani za desetino višja kot leta 2024. Nekateri pravijo, da imajo knjige naročil dobro zapolnjene tudi letos. Hkrati številke kažejo, da se rast ne porazdeli enakomerno: nekateri so prihodke povečali za več kot polovico, pri največjem domačem gradbenem igralcu pa so se nekoliko znižali.

Gradbeništvo raste tudi letos. Vrednost gradbenih del, opravljenih v prvih štirih mesecih letos, je bila za slabo četrtino višja kot v enakem lanskem obdobju. Zrasle so vse vrednosti gradbenih del: pri gradnji inženirskih objektov za 32,4 odstotka, pri stavbah za 22,0 odstotka in specializiranih gradbenih delih za 20,7 odstotka.

Največji po obsegu poslov ostaja Kolektor Construction, ki ga v tej primerjavi sestavljata Kolektor Koling in Kolektor CPG. Podjetji sta lani skupaj ustvarili 521,3 milijona evrov prihodkov, približno tri odstotke manj kot leto prej. Kolektor Koling je imel 221,3 milijona evrov prihodkov in 7,9 milijona evrov čistega dobička, Kolektor CPG pa 300 milijonov evrov prihodkov in šest milijonov evrov dobička.

Kolektor na vrhu

Kljub padcu prihodkov Kolektor ostaja vpet v največje infrastrukturne naložbe v državi. V odgovoru za Forbes Slovenija so kot največji projekt navedli drugi tir Divača-Koper, katerega pogodbena vrednost znaša 628,3 milijona evrov. Zmogljivost proge (obstoječega in drugega tira) se bo z dosedanjih 90 vlakov na dan povečala na 212 vlakov na dan, kar pomeni okoli 24 milijonov ton dodatnih zmogljivosti za pretovor na leto in posledično manj tovornjakov na cesti. Ob tem bodo lahko potniški vlaki vozili do 160 kilometrov na uro, zato se bo potovalni čas močno skrajšal.

Med večjimi posli so še sklop Velunja na tretji razvojni osi, vreden 485,2 milijona evrov, širitev severnega dela prvega pomola Luke Koper za 152,9 milijona evrov brez DDV in dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana. Pri zadnji je bila po podatkih države pogodba za prvo fazo podpisana s Kolektorjem Kolingom, vrednost pa znaša 95,5 milijona evrov z DDV.

V Kolektorju za letos pravijo, da je obseg dela visok, vendar ostajajo previdni zaradi negotovih gospodarskih razmer in nihanj na trgu.

Podjetje zakoncev Južna skoraj na 300 milijonih

Novomeški CGP v lasti zakoncev Južna je lani prihodke povečal z 254,7 na 297,5 milijona evrov, čisti dobiček pa s 27,1 na 36,3 milijona evrov. Podjetje ostaja med ključnimi domačimi izvajalci pri cestnih in železniških projektih. Med večjimi aktualnimi posli je sodelovanje v konzorciju, ki gradi osrednji del ljubljanske železniške postaje.

Konzorcij vodi SŽ ŽGP, v njem pa so še Kolektor Igin, CGP in GH Holding. Prav tako sodelujejo pri gradnji odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne jedrske odpadke na Vrbini.

Riko, ki je v lasti Janeza Škrabca, je lani dosegel 246,2 milijona evrov prihodkov, kar je 34 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček se je povečal s 3,6 na 4,7 milijona evrov. Največji aktualni domači projekt družbe je nadgradnja železniškega vozlišča Jesenice. Vrednost del znaša skoraj 146 milijonov evrov z DDV, dela pa vključujejo obnovo tirov in vozne mreže, peronsko infrastrukturo, podhode ter signalnovarnostne, telekomunikacijske in energetske sisteme.

Riko ni vezan le na prometno infrastrukturo; med njegovimi področji so tudi industrija, energetika, okoljevarstvo in ravnanje z odpadki.

Pomgrad gradi Lekovo naložbo v Lendavi

Skupina Pomgrad je imela lani 222,1 milijona evrov prihodkov, leto prej pa 170,6 milijona evrov. Čisti dobiček se je povečal s 7,6 na 9,7 milijona evrov. Pomgrad je močno vpet v severovzhod Slovenije, vendar njegovi projekti segajo precej širše. Med najvidnejšimi zasebnimi naložbami je gradnja visokotehnološkega centra za biofarmacevtsko proizvodnjo Leka oziroma Sandoza v Lendavi, naložbe, vredne najmanj 400 milijonov dolarjev.

Na cestni infrastrukturi je Pomgrad skupaj s Strabagom del konzorcija za sklop A – Velenje na tretji razvojni osi. Predsednik uprave Iztok Polanič za letos opozarja predvsem na višje stroške materialov, goriv, podizvajalcev in dela, čeprav ima družba knjigo naročil dobro zapolnjeno.

SŽ ŽGP je med podjetji z najizrazitejšo rastjo. Prihodki so se skoraj podvojili z 59 na 108,3 milijona evrov, čisti dobiček pa s 7,1 na 14,2 milijona evrov. Rast sovpada z močnim investicijskim ciklom na železnicah. Med največjimi projekti SŽ ŽGP je nadgradnja osrednjega dela železniške postaje Ljubljana, ki jo družba izvaja v konzorciju s Kolektorjem Iginom, CGP in GH Holdingom. Konzorcij vodi SŽ ŽGP.

Pogodbena vrednost projekta znaša skoraj 244 milijonov evrov z DDV. Družba je sicer specializirana za gradnjo in obnovo železniške infrastrukture, zato je njen rezultat tesno povezan z državnimi vlaganji v proge, postaje in spremljajoče objekte.

Zrasli tudi Strabag, Makro5 in GGD

Strabag Slovenija je lani prihodke povečal z 78,6 na 128,6 milijona evrov, čisti dobiček pa z 1,8 na 2,2 milijona evrov. Med njegovimi največjimi aktualnimi posli je še gradnja Emonike v Ljubljani. Investitor Mendota Invest je Strabag izbral za glavnega izvajalca za del projekta, ki vključuje stanovanjske stavbe, hotel, poslovne in trgovske površine ter podzemno garažo. Strabag je poleg tega vodilni partner pri sklopu A – Velenje na tretji razvojni osi, kjer sodeluje tudi Pomgrad.

Makro5 gradnje je lani prihodke povečal z 89,7 na 117 milijonov evrov, dobiček pa z enega na 1,3 milijona evrov. Koprsko podjetje je širši javnosti morda najbolj znano po gradnji kopališča Ilirija v Ljubljani. Zdaj je v ospredju še en športni projekt v prestolnici, atletski center v Šiški. Mestna občina Ljubljana je za izvajalca izbrala Makro5, vrednost projekta pa je okoli 89 milijonov evrov in vključuje glavni atletski in nogometni stadion, atletsko dvorano, ogrevalno dvorano, dvorano za mete in spremljajoče prostore.

Po nekoliko slabšem letu 2024 je lani zrasla tudi Gorenjska gradbena družba (GGD), ki je prek podjetja CPK Invest v lasti Branka Žiberne. Tako so lani ustvarili okoli 98 milijonov prihodkov, kar je približno sedem odstotkov več kot leto prej, in 330 tisoč evrov dobička, kar je skoraj trikrat toliko kot leta 2024.

GH Holding tretjino naredi v tujini

GH Holding Blaža Miklavčiča je prihodke povečal s 75,9 na 90,9 milijona evrov, čisti dobiček pa s 3,3 na 5,9 milijona evrov. Dobro tretjino prihodkov so imeli v tujini, kjer med največjimi projekti v zadnjih letih navajajo gradnjo čistilne naprave v Tomislavgradu, gradnje terminala za pretovor razsutih tovorov v osješki luki ter novogradnjo in rekonstrukcijo dela kliničnega centra Vojvodine v Novem Sadu.

Doma sodeluje pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje, med aktualnimi projekti pa na svoji strani navaja tudi železniške in predorske sisteme na drugem tiru Divača-Koper, nadomestni železniški nadvoz čez Dunajsko cesto v Ljubljani ter energetsko sanacijo in revitalizacijo stavb v UKC Ljubljana. GH Holding tako deluje na več področjih: prometna infrastruktura, okoljski in energetski projekti ter zdravstveni objekti. Letos so začeli graditi tudi stanovanjsko sosesko v Rožni dolini, kjer so prvič gradbeno dovoljenje dobili že leta 2018, vendar zaradi pritožb sosedov projekta niso začeli graditi osem let.

VIR: https://forbes.n1info.si/